V vročih dneh je treba biti še posebej pozoren, da tudi otroci spijejo dovolj vode in čim manj časa preživijo na močnem soncu. Foto: BoBo
V vročih dneh je treba biti še posebej pozoren, da tudi otroci spijejo dovolj vode in čim manj časa preživijo na močnem soncu. Foto: BoBo

Če imamo suha usta, hodimo bolj redko na uriniranje, če je urin temnejše barve, to je znak, da vodo hudo potrebujemo.

Dr. Peter Otorepec, IVZ
Odrasli ljudje naj bi na dan spili najmanj dva litra vode na dan. Foto: BoBo
Starostniki
Vročina najbolj ogroža starostnike in kronične bolnike. Foto: MMC RTV SLO
Minister za zdravje Tomaž Gantar o nedelujočih klimatskih napravah v UKC-ju

Bolniki s srčnimi, respiratornimi pa vse do tistih s presnovnimi in nevrološkimi boleznimi, ki se težko gibljejo, ter duševni bolniki, ki vročino težje zaznavajo – naj se umaknejo vročini, poziva Otorepec. Tuje študije so namreč pokazale, da vročina najbolj ogroža starostnike. Tudi med vročinskim valom v Franciji pred leti je bilo največ umrlih med prebivalci nad 65 let, ki so živeli sami v visokih stolpnicah, kjer je zelo vroče.
Ohladite se v nakupovalnih središčih!
"Pojdite v ohlajene centre, kot so nakupovalni centri, da se boste vsaj malo ohladili," pa svetuje bolnikom in starostnikom, ki zelo težko prenašajo vročino. "Ko so temperature visoke, naj bodo v velikih, ustrezno ohlajenih prostorih, idealno je, če imajo klimatsko napravo, vendar je večina ljudi nima," ugotavlja Otorepec v razgovoru za MMC.
S klimo ne pretiravajte!
Tisti, ki pa imajo klimatske naprave, naj ne pretiravajo oziroma naj si nastavijo takšno temperaturo, da se ugodno počutijo, in ne takšno, da jih zebe. "Nekateri bi imeli 18, drugi pa 25. Od 22 do 24 stopinj je normalna temperatura. Bolj ko je človek debel, bolj mu je vroče, bolj je suh, bolj ga zebe," pa temperaturne razlike pri ljudeh pojasnjuje Otorepec.
Ogroženi dojenčki
V vročih dneh so precej ogroženi dojenčki, ki težko povejo, da jim je vroče in na katere je treba še posebej paziti do leta ali dveh starosti. "Nikakor jih ne puščajte v avtu na parkirišču!" svari Otorepec.

Spijte najmanj dva litra vode na dan

Svetuje, naj odrasli spijejo najmanj dva litra vode na dan, telesnim dejavnostim pa se je treba popolnoma izogibati. Športnike, ki tudi sredi dneva tečejo in izgubljajo tudi po 10 litrov vode, opozarja, naj pijejo izotonične pijače ali juhe. To velja tudi za delavce, ki delajo v hudih vročinskih razmerah, sicer pa ne.
V hribe pojdite zjutraj in zvečer, čez dan pa ne
Opozarja tudi, da v poletnih mesecih tako bolne kot zdrave ljudi ogroža ozon. "Tudi tisti, ki je zdrav in nima nobenih bolezni, pri ozonu začuti, da ga pečejo oči, nosna sluznica, sapnica, da ga sili v kašelj. Ozon torej izziva pekoče učinke na očeh, sluznicah in dihalnih poteh. Tisti, ki pa že ima astmo, lahko dobi astmatični napad," opisuje Ortorepec in svetuje: "Pojdite noter, ker v zaprtih prostorih ozona ni. Noter bodite med 11. in 16. uro, ker ozona ni zjutraj, zvečer in ponoči, v zraku je prisoten samo med 10. In 15. uro popoldne. V hribih pa je ves dan, zato pojdite v hribe zjutraj ali zvečer, čez dan pa ne."
Nevarni delci iz izpušnih plinov
Na zdravje ljudi vplivajo tudi delci iz izpušnih plinov avtomobilov. "Novejši dizelski motorji proizvajajo zelo veliko majhnih delcev, ki so nevarni za nas, ker prodirajo v dihalne poti v organizem," opozarja Otorepec. Govori o t. i. delcih PM10, ki so manjši od deset mikronov, prodirajo v dihalne poti, prek njih v ves organizem in povzročajo vrsto težav: pri ljudeh, ki že imajo bolezni srca, dihal ali ožilja, se bolezen še poslabša.
Kdor ima astmo, lahko dobi astmatični napad. Če ima kdo kronični bronhitis, bo še težje dihal, kadar bo delcev veliko. Ti ljudje nenehno kašljejo. Zdravi ljudje delcev ne bodo takoj začutili. "Če si zdrav, te akutno ne ogrožajo, ampak če živiš v okolju, kjer je delcev stalno veliko, se ti ves čas dogaja vnetna reakcija v organizmu in počasi okvarja lastne sisteme - od dihal do ožilja. Zato so delci pomemben vzrok nastanka srčno-žilnih bolezni, ki povzročajo aterosklerozo oziroma bolezen, ki vodi v bolezni srca in ožilja," pojasnjuje Otorepec.

Učinki na zdravje kljub spoštovanju normativov

Povprečna vsebnost delcev v Ljubljani je včeraj denimo znašala 31 mikrogramov na kubični meter. Evropski in tudi slovenski normativ pa je največ 40 mikrogramov na kubični meter na letni ravni oziroma 50 na dnevni. Na drugi strani pa je normativ oziroma želja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), da naj bi ta vrednost znašala 20 mikrogramov na kubični meter na letni ravni, kar pomeni, da je normativ SZO-ja za polovico nižji, kot je evropski.
Globalni onesneževalci
"Opažamo učinke na zdravje že pri vrednosti več kot 10 mikrogramov na kubični meter. Vrednost 30 pomeni, da se že nekaj dogaja, ni kaj hudega, a se že nekaj dogaja v ljudeh," opozarja Otorepec in poziva k večji ekološki ozaveščenosti in manjši uporabi avtomobilov.
Problem so vsekakor tudi globalni onesnaževalci, saj transport dodatno povečuje koncentracijo delcev v prestolnici: "Če bi skozi Ljubljano ves transport ukinili, bi bila še vedno vrednost delcev 18," opisuje razmere Peter Otorepec iz IVZ-ja.

Če imamo suha usta, hodimo bolj redko na uriniranje, če je urin temnejše barve, to je znak, da vodo hudo potrebujemo.

Dr. Peter Otorepec, IVZ
Minister za zdravje Tomaž Gantar o nedelujočih klimatskih napravah v UKC-ju