Vse - nežna mamina uspavanka, dedkovo žvižganje, babičino petje v kuhinji in očetovo mrmranje pod tušem - pozitivno vpliva na hitrejši razvoj otrokovih sposobnosti. "Raziskava je pokazala, da glasba deluje sproščujoče tudi na še nerojenega otroka, prepoznajo pa jo tudi po rojstvu," je dejal Michael Schulte-Markwort, otroški psiholog iz univerze v Hamburgu.

"Glasba že od začetka vpliva na razvoj možganskega centra za jezik, tako da otroci, ki so že pred rojstvom izpostavljeni glasbi, spregovorijo prej. Glasba pa vpliva tudi na razvoj motorike, hkrati pa sprošča," je dodal dr. Schulte-Markwort.

Učenje melodije in besedila je po njegovih besedah dobra vaja za spomin. Otroci, ki živijo v "glasbenih družinah", imajo tudi boljši ritem. Takoj, ko shodijo, začnejo ob glasbi poplesavati.