Tehnični pripomočki so le eno izmed sredstev za pomoč gluhim. Foto: EPA
Tehnični pripomočki so le eno izmed sredstev za pomoč gluhim. Foto: EPA

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) je to mesto za kraj osrednje nacionalne prireditve izbrala, saj tamkajšnje društvo praznuje 50 let delovanja. Nacionalni slogan letošnjega dneva je Dajem ti roko - v pomoč.

Na svetu je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije od sedem do deset odstotkov ljudi gluhih, v Sloveniji jih je okoli 1.600. Naglušnih je med 60.000 in 65.000, nekaj več kot 60 je gluhoslepih. V Sloveniji so do zdaj opravili približno 250 operacij z vsaditvijo polževega vsadka.

Težave s sprejemanjem informacij
V ZDGNS-ju poudarjajo, da je gluhota "nevidna" invalidnost, ki se opazi šele, ko želimo z gluho osebo komunicirati. Prav težave s komunikacijo pa vodijo v izločitev gluhih, naglušnih in gluhoslepih iz okolja slišečih.

Gluhi informacij, ki se sprejemajo prek zvoka, brez prevajanja v znakovni jezik ne razumejo. Podobne težave imajo z branimi vsebinami, saj so mnoge napisane v težko razumljivem jeziku in vsebujejo besede in izraze, ki so gluhim neznane.

Brez tolmača v znakovni jezik bi bila gluha oseba še siromašnejša glede informacij, opozarjajo v ZDGNS-ju, kjer dodajajo, da imajo gluhi kljub zakonu o rabi slovenskega znakovnega jezika še vedno prepogosto težave pri uveljavljanju pravice do tolmača. To povečuje njihovo odrinjenost od preostalega dela družbe.

Ob dnevu gluhih se je oglasil tudi predsednik države Danilo Türk. Dejal je, da je normativno področje invalidskega varstva dobro urejeno, a sprejeta načela in zakonodaja sami po sebi niso dovolj. Türk je poudaril pomen različnih možnosti komunikacije za gluhe in njihovo sodelovanje z drugimi. Ključno vprašanje je enakopravnost, ki se uresničuje v vsakdanjem življenju, je dejal predsednik.

Gluhi v najslabšem položaju
Predsednica ZDGNS-ja Frida Planinc opozarja, da je položaj gluhih v primerjavi z drugimi invalidi najslabše urejen, pri tem pa omenja Evalvacijo državne skrbi za invalide. Planinčeva je dejala, da pričakujejo, da se pravice izenačijo.
Enakopravnejši položaj gluhih je po njenih besedah mogoče zagotoviti le z ureditvijo pravic, kot so tehnični pripomočki, osebna asistenca, nadomestilo zaradi invalidnosti, izobraževanje v znakovnem jeziku in dostopnost do informacij. Pri tem je pomembno zagotoviti sistemski vir financiranja razvoja slovenskega znakovnega jezika.

Organizacije gluhih delujejo že od leta 1931, ZDGNS pa velja za eno najstarejšo invalidskih organizacij v državi in je članic Evropske in Svetovne federacije gluhih. Nacionalno zvezo sestavlja 13 lokalnih društev, ki imajo tudi status invalidske organizacije in status društva v javnem interesu.

V ZDGNS-ju so razočarani nad dejstvom, da so društva kljub omenjenemu statusu v svojih lokalnih okoljih še vedno vrednotena enako kot vsa druga ljubiteljska društva. Opozarjajo tudi, da se sredstva iz občinskih proračunov iz leta v leto krčijo.

Opozorila bo lahko slišal tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, ki bo nagovoril udeležence slavnostne akademije v krškem Kulturnem domu.