Aplikacija VešKajJeš deluje pod okriljem Zveze potrošnikov Slovenija (ZPS), ki jo redno nadgrajuje z novimi vnosi podatkov o živilih. Z najbolj aktualno nadgradnjo, v kateri so prehranske izdelke, ki izpolnjujejo usklajena nacionalna merila za dodeljevanje simbola varovalnega živila, posebej označili, pa je po navedbah ZPS-ja potrošnikom ponujena še hitrejša in bolj preprosta izbira živil z ugodnejšo hranilno sestavo.

Uporabniki aplikacije lahko med nakupovanjem skenirajo črtno kodo izdelka, pri tem pa se jim prikaže prehranski semafor, ki količino nasičenih maščob, sladkorja ter soli v izdelku prikaže v barvah semaforja. Nižje vrednosti so obarvane zeleno, srednje oranžno, visoke pa rdeče. Za živila, ki jim na prehranskem semaforju zasveti rdeča luč, velja opozorilo, da takšnih živil ne velja uživati v večjih količinah in preveč pogosto.

"Potrošniki pri izbiri živil potrebujejo pomoč, saj je ponudba živil na trgu velika, pogosto so posebej promovirana prav živila z manj ugodno prehransko sestavo. Ni dvoma, da je potrošnik pogosto pred dilemo, katerim informacijam lahko zaupa oziroma katere so sploh bistvene v množici različnih oznak. Preproste, vedno in kjer koli dostopne ter zaupanja vredne informacije so korak v pravo smer," je poudarila Jasmina Bevc Bahar z ZPS-ja.

Izobraževanja za vse generacije in zaposlene

V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije so izvajali delavnice za uporabo aplikacije pri starejših, ki so imeli po besedah direktorice društva Nataše Jan do aplikacije sprva strahospoštovanje, a so se na usposabljanjih z njo precej spoprijateljili. "Mit, da so mobilni telefoni v prvi vrsti namenjeni mladim, smo na delavnicah poskušali razbiti in večinoma so se tudi starejši odločili za namestitev aplikacije VešKajJeš. Presenečeni so bili, da je ni težko uporabljati, in veseli, da jim bo v pomoč pri nakupih v trgovini," je na novinarski konferenci poudarila Jan.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so delavnice izvajali na osnovnih in srednjih šolah ter fakultetah, kjer so nagovorili več kot 800 mladih potrošnikov. "Mladi so bili najbolj presenečeni nad slabšimi hranilnimi sestavami živil, ki so na veliko oglaševana na družbenih omrežjih in ki jih oglašujejo predvsem spletni vplivneži. Pri skeniranju črtne kode teh živil je na semaforju zasvetila rdeča, mladi pa so s tem dobili vpogled v slabšo kakovost teh živil," je povedala Bevc Bahar.

Na Inštitutu za nutricionistiko pa so na delavnicah izobraževali zainteresirane zaposlene v živilskih podjetjih, ki lahko z novim spletnim orodjem NutriBase v aplikacijo VešKajJeš sama vnašajo nutricionistične podatke. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko je dejala, da so tudi podjetja vedno bolj zainteresirana za vnašanje podatkov o hranilnih sestavah živil.