Vpliv delovne preobremenjenosti na zdravje medicinskih sester je potrdila tudi raziskava inštituta za medicino dela v Ljubljani. Foto: BoBo
Vpliv delovne preobremenjenosti na zdravje medicinskih sester je potrdila tudi raziskava inštituta za medicino dela v Ljubljani. Foto: BoBo

Izvršna direktorica zbornice Anita Prelec je poudarila, da v zdravstvenem sistemu morda prihaja do nekaterih pomanjkljivosti v obravnavi tudi na račun pomanjkanja medicinskih sester, na kar opozarjajo že dlje časa. "Če se primerjamo s podatki OECD-ja, smo po deležu medicinskih sester v zdravstvenem sistemu med najslabšimi v EU-ju," je opozorila.

Pogostejše bolniške odsotnosti, predvsem zaradi poškodb in težav v nosečnosti
Vpliv delovne preobremenjenosti na zdravje medicinskih sester je potrdila tudi raziskava, ki so jo izvedli na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Kot je na petkovem simpoziju medicinskih sester pojasnila predstojnica inštituta Metoda Dodič Fikfak, sestre zaradi obremenitev na delovnem mestu sicer ne umirajo prej kot splošna populacija, so pa pogosteje bolniško odsotne, predvsem zaradi težav v nosečnosti in poškodb. Zaradi teh razlogov so pogosteje od splošne populacije tudi hospitalizirane.

"Življenjska ogroženost sester po tej študiji niti zaradi posameznih bolezni niti zaradi vseh vzrokov ni večja od splošne populacije. Ostaja pa veliko vprašanje, kakšna je kakovost njihovega življenja," je dejala. V raziskavo so vključili več kot 26.000 medicinskih sester, ki so delale med leti 1991 in 2015.

Glede na rezultate raziskave so podali tudi priporočila. Kakovost zdravja sester je zelo odvisna tudi od njih samih, a predvsem od okolja. Zato je eno od priporočil, da morajo sodelovati celo pri gradnji zdravstvene institucije, je dejala Dodič Fikfakova.

Prav tako je sestram priporočila, da se morajo že med izobraževanjem naučiti zdravega in varnega načina dela. Medicinske sestre, kot tudi drugi zdravstveni delavci, so pogosto vzgojeni, da je trpljenje neke vrste del njihovega poklica, a po njenem mnenju to ni res in gre pri tem za svojevrstno mazohistično strukturo.

Vedno večja agresija bolnikov in tudi svojcev
Opozorila je tudi na izpostavljenost vedno večji agresiji bolnikov, tudi svojcev. Populacija bolnikov se namreč stara, s tem je več dementnih bolnikov, s tem več agresije. Tudi svojci so bolj agresivni zaradi pričakovanj, kaj vse naj bi nudil zdravstveni sistem.