Pravilna uporaba klime je lahko koristna za alergijske bolnike, saj je zaradi zmanjšanja vlažnosti zraka v prostoru razmnoževanje pršic upočasnjeno, na tak način pa se zmanjša tudi razvoj plesni. Foto: BoBo
Pravilna uporaba klime je lahko koristna za alergijske bolnike, saj je zaradi zmanjšanja vlažnosti zraka v prostoru razmnoževanje pršic upočasnjeno, na tak način pa se zmanjša tudi razvoj plesni. Foto: BoBo

Temperatura v prostoru naj bo od 23 do 27 stopinj Celzija, relativna vlažnost med 30 in 50 odstotki, hitrost hlajenja zraka pa naj ne presega 0,3 metra na sekundo, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj se prilagodi tudi zdravstvenemu stanju posameznika.

Prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka lahko povzroči poslabšanje astme ali rinitisa, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Poleg tega pa se ob nerednem vzdrževanju klimatske naprave v njej namnožijo mikrobi, ki se izločajo v zrak. Z uporabo klimatske naprave ne moremo nadomestiti občasnega zračenja bivalnih prostorov, so zapisali na spletni strani NIJZ-ja.

Sindrom t. i. bolne zgradbe
V nekaterih zgradbah, kjer temperaturo in vlažnost zraka regulira izključno klimatska naprava in kjer ni mogoče odpreti oken, ljudje navajajo različne bolezenske simptome, gre za t. i. sindrom bolne zgradbe. Če prostorov ne zračimo, lahko to vodi v poslabšanje kronične bolezni ali pa se začnejo kazati simptomi, kot so srbenje in solzenje oči, bolečine v žrelu, glavobol, težave s koncentracijo ali splošno slabo počutje. Pravilna uporaba klime je lahko koristna za alergijske bolnike, saj je zaradi zmanjšanja vlažnosti zraka v prostoru razmnoževanje pršic upočasnjeno, na tak način pa se zmanjša tudi razvoj plesni.

Stres za telo pa predstavljajo predvsem hitre spremembe v temperaturi zraka, kar se pogosto dogaja pri izstopu iz ohlajenega avtomobila. Priporočljivo je zmanjšati hlajenje v avtomobilu pet do deset minut pred prihodom na cilj, s čimer ta šok omilimo.