V pritlični etaži je glavnina prostorov za izvajanje urgentne dejavnosti: internistične ambulante, kirurške ambulante, mavčarna, prostori za male operacijske posege, prostor za reanimacijo, prostor za opazovanje bolnikov z od štirimi do petimi posteljami, prostor za izolacijo bolnikov ter vsi drugi spremljajoči prostori, ki so nujno potrebni za izvajanje dejavnosti. V kletni etaži so prostori za specialistične ambulante in za osebje, ki bo delalo na področju urgence, prostori za pripomočke ter skladišče za strojne in električne inštalacije.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Sandra Tušar je povedala, da odprtje urgentnega centra Trbovlje predstavlja velik korak naprej v organizaciji službe nujne medicinske pomoči v Zasavju in da je cilj vzpostavitve delovanja urgentnih centrov povečati dostopnost in učinkovitost obravnave nujnih akutnih stanj. Trboveljski urgentni center je sicer že deveti urgentni center v mreži desetih v Sloveniji.
Na ministrstvu za zdravje si sicer prizadevajo, da bi v okviru vseh urgentnih centrov zagotovili tudi enotno 24-urno vstopno točko za pediatrično nujno medicinsko pomoč in tako tudi na tem pomembnem področju na nacionalni ravni zagotovili enoten način organiziranosti.
"Gradnja urgentnih centrov in nekatere ugotovljene šibkosti dosedanjega sistema nujne medicinske pomoči so privedle do tega, da smo morali pristopiti k reorganizaciji službe nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Pomembna gradnika novega sistema nujne medicinske pomoči sta poleg urgentnih centrov še vzpostavitev dispečerskih centrov zdravstva in dejavnost triaže," je dejala Tušarjeva.
V prihodnjem letu bosta začela delovati tudi dispečerska centra v Ljubljani in Mariboru. Dejavnost triaže pa bo vzpostavljena v vseh urgentnih centrih kot vstopna točka, ki bo omogočala razporejanje bolnikov glede na stopnjo nujnosti. "To so gradniki sistema, ki bodo pripomogli k optimizaciji in hitrejši dostopnosti do nujne medicinske pomoči vsem prebivalcem Slovenije," je še dejala Tušarjeva.
Ideja o gradnji že od leta 2009
Direktorica trboveljske bolnišnice Marina Barovič pa je povedala, da je bila pot od ideje gradnje urgentnega centra, ki sega v leto 2009, pa do danes težka, polna ugank in nedorečenosti, nejasnosti, včasih tudi neprijetnih besed ter iskanja kompromisov. Napovedala je, da bo nov urgentni center začel delovati 1. januarja 2016, v njem pa bo delovala tudi dežurna služba Zdravstvenega doma Trbovlje.
Ocenila je še, da bo nov urgentni center imel za bolnike še eno dodano vrednost, in sicer bo s pridobitvijo ustreznih prostorov omogočeno vključevanje trboveljske bolnišnice v projekt TeleKap, ki je namenjen čim hitrejši obravnavi bolnikov z možgansko kapjo, saj je teh bolnikov v Zasavju veliko več kot pa v drugih regijah Slovenije.
Vrednost gradnje urgentnega centra znaša 3,6 milijona evrov, od tega so znašala sredstva trboveljske bolnišnice 280.000 evrov.
V pritlični etaži je glavnina prostorov za izvajanje urgentne dejavnosti: internistične ambulante, kirurške ambulante, mavčarna, prostori za male operacijske posege, prostor za reanimacijo, prostor za opazovanje bolnikov z od štirimi do petimi posteljami, prostor za izolacijo bolnikov ter vsi drugi spremljajoči prostori, ki so nujno potrebni za izvajanje dejavnosti. V kletni etaži so prostori za specialistične ambulante in za osebje, ki bo delalo na področju urgence, prostori za pripomočke ter skladišče za strojne in električne inštalacije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje