Sorodna novica IJS: Epidemija upada vse počasneje, reprodukcijsko število ocenjeno na 0,94

Evropska agencija za zdravila (EMA) je v preteklem tednu podala pozitivno mnenje za cepljenje otrok od 12. leta dalje s cepivom podjetij Pfizer in BioNTech. Cepljenje te starostne skupine se bo v Sloveniji začelo v kratkem. Ta teden se bo sestala posvetovalna skupina za cepljenje, ki bo o tem podala uradno mnenje, to pa bo nato podlaga za priporočila NIJZ-ja.

Nekaj strokovnih pojasnil je v Odmevih podal strokovni direktor ljubljanske pediatrične klinike Marko Pokorn. Spraševal je Igor E. Bergant.

Sorodna novica EMA priporočila uporabo Pfizerjevega cepiva za mladostnike med 12. in 15. letom

Ali gre za povsem identično cepivo proizvajalca Pfizer in BioNTech, kot ga dobijo odrasli?
Tako je. Gre za povsem identično cepivo, enak odmerek. V teh primerih gre že tako ali tako za majhne odmerke. Tukaj odmerek ni tako odvisen od velikosti cepljene osebe.

V Izraelu so doslej cepili največ otrok. Dlje časa kot v Evropi poteka cepljenje v ZDA in Kanadi. Pri nas smo cepili nekatere kronično bolne otroke. Kakšne so izkušnje?
Izkušnje so dobre. Kar smo cepili teh otrok, ki imajo neke kronične bolezni, ni bilo kakšnih resnih težav.

Obstajajo trije miti. Prvi so, da otroci precej redkeje zbolevajo za covidom-19, torej – zakaj jih cepiti? Potem so tudi manj kužni – zakaj jih cepiti? In ker gre za nova cepiva, ne vemo, kakšni so morebitni dolgoročni stranski učinki cepljenja. Kakšni so vaši strokovni odgovori na to?
Otroci zagotovo v tej najbolj zgodnji starosti relativno manj pogosto zbolevajo s to okužbo, glede na podatke zadnjega leta in pol. Je pa res, da so mladostniki povsem druga zgodba, in kar se tiče razširjenosti in hitrosti širjenja okužb, so praktično enaki odraslim. Tudi ko so prišle okužbe v družino, so predvsem najstniki zboleli. Seveda se najstniki družijo na zelo starostno specifičen način, ki še dodatno poveča možnost prenosa.

Kaj pa dolgoročni učinki?
Tako cepivo, ki je nekako zasnovano na tehnologiji informacijskega RNK-ja, kot vektorsko cepivo na osnovi adenovirusnega vektorja, ta cepiva so bila znana že pred pojavom novega koronovirusa in so se v bolj ali manj velikem obsegu že uporabljala. Seveda, ta pandemija je privedla do tega, da se ta cepiva resnično uporabljajo in dajejo velikemu številu ljudi. Na ta način so se pojavili tudi neki izjemno redki stranski učinki. Ampak ravno s tem uvajanjem cepiva v otroško populacijo so se aktivirale tudi strokovne organizacije in združenja, ki spremljajo določene potencialne stranske učinke cepljenja, in izdale smernice za spremljanje stranskih učinkov oziroma njihovo poročanje.

Zamisel je, da bi otrokom od 12. leta starosti omogočili pridobiti imunost pred septembrskim začetkom šolskega leta. So cilji glede precepljenosti v tej populaciji, ki se šola, podobni kot pri širšem prebivalstvu? Torej, tam nekje 70, 80 odstotkov?
Takšnih številk vam takole iz rokava ne bi znal stresti. Ampak čim večja bo precepljenost, tem večja bo kolektivna imunost, manjša bo možnost, da se bo ob začetku novega šolskega leta koronavirus v šolski populaciji širil. Mislim, da nas je drugi val naučil, da je zapiranje šol tako škodljivo za otroke, da si tega preprosto več ne smemo privoščiti in da moramo narediti vse, da to preprečimo in da gredo otroci lahko jeseni normalno v šolo.

Kaj pa je z mlajšimi od 12. leta starosti? Ali v perspektivi pričakujete, da bi bilo za omejitev virusa treba izdelati ali uporabiti cepivo tudi zanje?
To bo pokazal čas. Zagotovo že ta trenutek potekajo raziskave tudi pri otrocih, mlajših od 12 let, s cepivom proizvajalca Pfizer in tudi drugih, pri katerih se preučujeta tudi imunogenost in učinkovitost nekoliko manjših odmerkov. Ti rezultati bodo nekako znani v drugi polovici ali konec tega leta. Na osnovi teh rezultatov se bodo potem izdala priporočila v povezavi s cepljenjem teh starostnih skupin.