Fakin je vršilec dolžnosti generalnega direktorja ZZZS-ja. Foto: BoBo
Fakin je vršilec dolžnosti generalnega direktorja ZZZS-ja. Foto: BoBo
ZZZS
Potrebe prebivalstva so vse večje, denarja zanje pa ni dovolj. Foto: BoBo

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin je na srečanju Društva ekonomistov v zdravstvu v Radencih dejal, da tudi tokrat približno ali celo natančno vemo, kakšne so zdravstvene potrebe državljanov, malo manj natančno pa, kaj se bodo politiki dogovorili s sindikalisti in kako bo politika plač, o čemer se pogovarjajo, vplivala na finančni načrt.

Potencialne nove zaposlitve
Odločitve o problematiki standardov in normativov iz modre knjižice ter standardov in normativov v zdravstveni negi lahko načrt zanihajo za od 100 do 200 milijonov, vendar je denar že tako ali tako razdeljen, tako da bo to skrb ministrstva, je dejal Fakin. Po njegovih besedah pa nimajo prav nič proti njihovi želji po večjem vplivu v upravnem odboru ZZZS-ja, saj v zadnjem letu mandata ni bilo niti enega uradnega sestanka med ministrstvom in strokovno službo.

Z ministrstva za zdravje so to Fakinovo trditev za STA označili kot neresnično. "Sestanki med strokovnimi službami ministrstva in ZZZS-ja potekajo redno in zelo kontinuirano v zvezi z vsemi vprašanji, ki vsebinsko zahtevajo sodelovanje, glede na njune pristojnosti. Nazadnje so se srečali 16. septembra in 1. oktobra. V. d. generalnega direktorja ZZZS-ja Samo Fakin pa je bil pri ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc nazadnje 7. septembra," navajajo.

Fakin je sicer ponovil svoje stališče, da iz javnih sredstev za zdravstvo namenjamo premalo, s čimer pa se finančni minister Dušan Mramor ne strinja.

Naraščajoče potrebe
Po Fakinovih besedah imamo v Sloveniji potrebe po devetih milijonih pregledov pri splošnem zdravniku, 350.000 hospitalizacijah, imamo 100 domov za starejše. Cene zdravil zdaj držijo, sicer pa stroški zanje naraščajo, kar je po njegovih besedah normalno, saj prihajajo na trg nova zdravila za zdravljenje napredovanih oblik raka, ki so od dva- do trikrat boljša od zdajšnjih. Zato je za leto 2017 predvideno povišanje stroškov na 2,559 milijarde evrov.

Kaj so resnične potrebe, pa se morajo po Fakinovih besedah dogovoriti. Da bi bili brez čakalnih vrst za magnetno resonanco, bi na primer potrebovali pet novih aparatur, če ne bi več čakali na prvi specialistični pregled, pa bi na primer odpadli razlogi za elektronske čakalne vrste, zaradi katerih bo delavce v zdravstvu bolela glava, saj za to porabijo veliko časa, je še povedal Fakin.

Kar zadeva zavarovance, bodo po njegovih besedah sledili osnovnim načelom, ohranitvi dosežene ravni varnosti, nemotenem dostopu do pravic, e-poslovanje, spodbujanje kakovosti, učinkovito in pregledno porabo ter uravnoteženo poslovanje. Ob preseganju programov pa je prvi mož zavarovalnice napovedal, da bodo spodbujali prve specialistične preglede in jih do desetine več tudi plačali. Glede stroškov v novih urgentnih centrih pa je dejal, da ne bodo povečali sredstev za enak učinek in enak obseg dela, ker to pač ni logično.

Sicer pa po Fakinovem prepričanju velike analize v zdravstvu niso potrebne, pač pa se morajo interesne skupine le zbrati, definirati svoje interese, potem pa se skupaj lotiti reševanja odprtih vprašanj.