Preiskovalna komisija bo vso dokumentacijo, ki jo je pridobila, izročila Nacionalnemu preiskovalnemu uradu. Foto: BoBo
Preiskovalna komisija bo vso dokumentacijo, ki jo je pridobila, izročila Nacionalnemu preiskovalnemu uradu. Foto: BoBo
Le 20 ljudi na shodu za zdravstvo
Klinična centra oškodovala javna sredstva

Predsednica zdravstvene preiskovalne komisije Jelka Godec (SDS) je sporočila, da preiskovalna komisija ugotavlja sum, da so v ljubljanskem in mariborskem kliničnem centru z nakupi žilnih opornic oškodovali javna sredstva. V poročilu je zapisano, da naj bi bili vsi ministri za zdravje od leta 2003 do leta 2016 "objektivno odgovorni, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočala sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu". Milojka Kolar Celarc pa naj bi bila subjektivno odgovorna "za opustitev ukrepov, ki bi jih morala sprejeti v smeri odstranitve posameznikov, za katere je komisija podala naznanitve sumov kaznivih dejanj, s položajev, ki omogočajo poslovne odločitve ali odločitve na javnih razpisih".

Sumi nevestnega dela
Komisija pristojnim organom predlaga, naj raziščejo sume kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in kaznivega dejanja jemanja podkupnine za vodjo Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana, sume kaznivega dejanja jemanja podkupnine za nekdanjega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča, sume kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi za nekdanjega vodjo nabave v mariborskem kliničnem centru Petra Weissensteinerja.

Prav tako je komisija ugotovila, da naj agencija za varstvo konkurence (AVK) ne bi delovala v skladu z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence in po besedah Godčeve ni naredila dovolj za ugotavljanje omejevanja konkurence. Zato komisija predlaga AVK-ju, naj znova razišče primer iz leta 2013, "ko naj bi šlo za omejevanje konkurence multinacionalke Abbott pri prodaji in nabavi žilnih opornic poljskega dobavitelja". Godčeva je še dejala, da je komisija ugotovila, da naj bi direktor AVK-ja Andrej Matvoz "vedel za položaj dobavitelja Mark Medicala v Sloveniji, vendar ni reagiral".

Zdravstvena ministrica ogorčena
"Vsi ostali ministri, ki praktično na skupnih javnih naročilih v tem obdobju niso naredili nič, so objektivno odgovorni. Meni pa so pripisali subjektivno odgovornost, čeprav sem prva ministrica, ki sem pripravila strokovno-tehnične standarde za žilne opornice in izvedla skupno javno naročilo," se je na poročilo komisije odzvala zdravstvena ministrica Kolar Celarčeva in dejala, da je po njenem mnenju poročilo prešlo na osebni nivo oz. maščevanje.

V UKC-jih večkrat kršili zakone
V poročilo je komisija zapisala tudi sum, da so odgovorni v obeh UKC-jih za izvedbo javnih naročil v obdobju 2007-2014 pripravili in izvedli javna naročila, ki niso sledila temeljnim načelom javnega naročanja ter so delovali nezakonito in večkrat kršili zakon o javnem naročanju. Dobavitelji žilnih opornic v Sloveniji naj bi se kartelno dogovarjali, odgovorni v UKC-ju Ljubljana in UKC-ju Maribor pa naj bi v letih od 2007 do 2016 omogočali določenim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu pri prodaji žilnih opornic.

Kot je še dejala Godčeva, je pridobila dodatno gradivo o tem, da naj bi nekdanji politik Janez Zemljarič, ki je ljubljanski UKC vodil od leta 1968 do leta 1973, pred komisijo krivo pričal. Predlagala je, da pristojni organi raziščejo te sume, a komisija predloga ni potrdila. Godčeva bo zato kot predsednica komisije podala ločeno mnenje in predlog naslovila na DZ.

Godčeva je pojasnila, da so sklepno poročilo svoje preiskave potrdili s štirimi glasovi članov. Poleg Godčeve so glas za oddali še poslanci iz DeSUS-a, SD-ja in NSi-ja, medtem ko Vesna Vervega iz SMC-ja ni glasovala. Razlog naj bi bil okrnjen ugled komisije v javnosti. Sicer pa bo komisija DZ-ju predlagala sklep, naj vso dokumentacijo preda Nacionalnemu preiskovalnemu uradu.

Le 20 ljudi na shodu za zdravstvo
Klinična centra oškodovala javna sredstva