Zdravje
(6)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.2 od 4 glasov Ocenite to novico!
Zdravstveno zavarovanje
Kakšno bo zdravstvo v prihodnje in koliko bomo zanj plačevali? Foto: BoBo/Bor Slana
Milojka Kolar Celarc, Andraž Kopač, UKCL
Ministrica Milojka Kolar Celarc je morala celovito zdravstveno reformo pripraviti do konca prejšnjega leta, sicer bi se ji majal stolček. Foto: BoBo

Dodaj v

Na ključni zakon zdravstvene reforme kup pripomb

Konec javne obravnave
19. marec 2017 ob 14:31
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Končuje se javna razprava o predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Predlog novega zakona med drugim ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga nadomešča z zdravstvenim nadomestilom.

S predlogom se uvaja košarica zdravstvenih pravic, ki se po pojasnilih ministrstva za zdravje ne zmanjšuje. Hkrati pa besedilo zakona določa tudi storitve, ki niso pravica iz obveznega zavarovanja, to so estetske operacije, socialne storitve, storitve iz medicine dela, prometa in športa ter zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega.

Kdor se ne cepi ...
Besedilo zakona tudi določa, da bi bilo iz pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja izločeno zdravljenje bolezni zaradi okužb, ki bi jih lahko preprečili z obveznim cepljenjem. To bi veljalo za tiste otroke, pri katerih cepljenja ni bilo opuščeno iz zdravstvenih razlogov.

Plačevanje zdravstvenega nadomestila
Predlog zakona ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, iz katerega se skupaj z obveznim zavarovanjem krije večina zdravstvenih storitev. Na ta način se bodo ukinila tudi doplačila za pravice iz košarice obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Po novem bo namesto dopolnilnega zavarovanja, ki na mesec znaša za vse zavarovance okoli 27 evrov, uvedeno zdravstveno nadomestilo, ki bo odvisno od bruto dohodkov zavarovanca, predvideva predlog. Predvidenih je sedem dohodkovnih razredov, višina dajatve pa se giblje od 20 do 75 evrov. Po izračunih ministrstva bi okoli 80 odstotkov prebivalcev plačevalo manj, kot zdaj plačuje za dopolnilno zavarovanje.

Med prihodke, od katerih se obračunava obvezno zavarovanje, bi se šteli tudi pasivni prihodki. Hkrati pa bodo po predlogu namesto zdajšnjih 11 prispevnih stopenj obveznega zavarovanja le še tri.

Časovna omejitev bolniškega dopusta
Na ministrstvu v novem zakonu predlagajo časovno omejitev pravice do denarnega nadomestila v primeru bolniškega dopusta, in sicer neprekinjeno največ 12 mesecev, s prekinitvami pa v dveh letih največ 18 mesecev. Po preteku roka se zavarovancu, ki se mu ni povrnila delovna sposobnost, začne postopek na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Višina bolniškega nadomestila bo znašala 80 odstotkov plače zavarovanca, pri čemer pa je določen najnižji in najvišji znesek nadomestila - najnižji naj bi znašal 80 odstotkov minimalne plače, najvišji pa 2,5-kratnik povprečne plače.

S predlogom bodo v obvezno zavarovanje vključeni vsi otroci, hkrati pa se omejuje zavarovanje partnerjev. Kot družinski član se bo po zakonskem predlogu lahko zavaroval le partner, ki varuje in vzgaja otroka do vstopa v prvi razred osnovne šole, ne glede na starost varuje in vzgaja invalidnega otroka, je vpisan v evidenco brezposelnih oseb ali je nezmožen za delo. Kot nezmožna za delo se šteje oseba, ki je starejša od 65 let ali ima odločbo pristojnega organa o nezmožnosti za delo.

Zakonski predlog prav tako spreminja organe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Po novem več ne bi bilo upravnega odbora in skupščine, pač pa bi ZZZS imel le generalnega direktorja in devetčlanski svet.

Pripombe na zakon z različnih strani
V času javne razprave, ki so jo sicer nekateri želeli podaljšati, a se ministrstvo za to ni odločilo, so prišle številne kritike in pripombe. Predstavniki gospodarstva so kritični do celotne zdravstvene reforme in predlagajo, da se predlog tega zakona umakne. Ugotavljajo namreč, da predlagane spremembe niso celovite in da se le polni zdravstvena blagajna, medtem ko ni nobenih ukrepov za racionalnejšo in učinkovitejšo porabo teh sredstev. Pogrešajo tudi konkretne izračune o vplivih na gospodarstvo in posameznika. Opozarjajo, da bodo zakonski ukrepi dodatno obremenili gospodarstvo.

V javnosti so se postavila vprašanja, ali bo z ukrepi po zakonu v zdravstveno blagajno dejansko priteklo dodatnih 300 milijonov evrov, kakor napovedujejo na ministrstvu za zdravje. Poleg tega so v delu politike skeptični, ali je sploh mogoče ta zakon oziroma zdravstveno reformo v celoti uskladiti in pripeljati do sprejetja v DZ-ju še v času mandata te vlade.

Kritike na zakon namreč letijo tudi iz koalicijskih vrst. Po mnenju poslanca DeSUS-a Tomaža Gantarja, ki je tudi predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo, iz zakona ni videti, da bi bila v ospredju bolnik ter izboljšanje zdravstvenega sistema in njegove učinkovitosti.

Kritične so tudi dopolnilne zdravstvene zavarovalnice, ki bi ob takšnem zakonu ostale brez večine prihodkov. Predlogu očitajo, da ne naslavlja pravih težav slovenskega zdravstva. Skeptični so tudi do monopolizacije plačnika zdravstvenih storitev. V sistemu več plačnikov bi po njihovem mnenju tako imeli veliko več nadzora nad ceno in predvsem nad kakovostjo storitve. Anomalije, kot jih imamo danes, pa bi se po njihovem mnenju izčistile z delovanjem trga, in ne s sprejetjem normativnih ukrepov na papirju.

V ZZZS-ju so sicer pripravili pripombe na zakon, a jih skupščina ni potrdila. So bili pa člani skupščine predvsem kritični do ukinjanja skupščine. Po njihovem mnenju svet zavoda ne more nadomestiti skupščine.

V Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa ocenjujejo, da jih bo predlog zakona dodatno obremenil za najmanj 100 milijonov evrov.

Predlogu med drugim očitki o nedodelanosti
V Zvezi društev upokojencev Slovenije menijo, da je v predlogu še veliko nedorečenega in nedomišljenega. Nasprotujejo, da bi upokojenci plačevali prispevke v višini, ki je določena za delodajalce, in ne, kot je zdaj, po stopnji, kot jo imajo delojemalci, znižani za nadomestila za bolniški dopust. Za zdravstveno dajatev pa menijo, da ima naravo davka.

Člani zdravstvenega sveta, ki je najvišje posvetovalno telo ministra za zdravje, pa so bili kritični predvsem do predvidene izključitve pravice iz obveznega zavarovanja za zdravljenje bolezni, ki izhajajo iz opustitve obveznega cepljenja. Ocenili so, da je tak ukrep pretiran in bi kaznoval predvsem otroke staršev, ki so proti cepljenju.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
xerces8
# 19.03.2017 ob 18:07
To je reforma, na katero je Cerar vezal mandat?
Shimun
# 19.03.2017 ob 18:31
Danes bil na eni izmed urgenc. Bili smo med prvimi zjutraj tam. Za RTG slikanje in pregled pri zdravniku + izdaja recepta, reci piši slabe 4 ure čakanja! Prvi dve uri se sploh ni kaj dosti dogajalo, samo gledali smo se v čakalnici. Vse to zato, ker za celotno urgenco in okoliške kraje pokriva en zdravnik.

In ta ministrica Kolarjeva bo vztrajno trdila, da je izboljšala stvari v zdravstvu???
To je že naravnost predrzno!

Pred 10 leti so bile stvari veliko veliko boljše. Veliko.
21.12.2012
# 19.03.2017 ob 19:01
Slovenci smo ekstra bolan narod.
Dokler ne bo participacije pri vsem, se bo z zdravstvom delalo kot svija s k ...
Omejitev bolniške? Kakšen status bo imel bolnik po enem letu? Postopki pred ZPIZ trajajo najmanj nekaj mesecev, lahko tudi leto in več.
Katalena
# 20.03.2017 ob 06:19
Kaj to je sprememba.....za ta denar ki placujemo ministrico in zdravstvo...hmmm....brihtne glave!!!!!
semaino
# 20.03.2017 ob 01:35
Ministrica Milojka Kolar Celarc je morala celovito zdravstveno reformo pripraviti do konca prejšnjega leta, sicer bi se ji majal stolček

Pise se 20.03.2017, MK in JZ sta ji se vedno milostno naklonjena, zaradi nemoteno odtekajocih se miljonov in tako bo ostalo do konca Mirovih dni.
Haloo
# 20.03.2017 ob 08:12
Kakor je razumeti, imajo v mislih odlične plače, bolnike pa na britofu.
Kazalo