Zdravniška zbornica Slovenije išče način, kako dati neko zadoščenje bolnikom, ki so bili oškodovani ob zdravstvenih zapletih ali - redkeje - strokovnih napakah, je na novinarski konferenci dejal predsednik zbornice Andrej Možina. V Sloveniji namreč velja klasičen odškodninski sistem, ko mora bolnik zdravniku dokazati krivdo, če želi dobiti odškodnino.

O nekrivdnih odškodninah so se odločili spregovoriti po nekdanjih dogodkih v porodničarstvu, pri čemer je najbolj znan primer 800.000 evrov vredna odškodnina zaradi zdravniške napake v postojnski porodnišnici. Na trenutke se je dalo razbrati, da rojevanje v Sloveniji ni v redu in da je morda rojevanje v Sloveniji celo nevarno, je dejal Možina. Pri tem jepoudaril, da slovenska perinatologija dosega izjemne rezultate.

"Brez pravdanj in sodišč"
Zdravništvo po njegovih besedah politiki že desetletje predlaga uvedbo nekrivdnih odškodnin. Toda gre za proces, ki zahteva širše družbeno soglasje. "Nekrivdno zavarovanje je bolj humano, do odškodnin pridejo tudi tisti, ki doživijo škodo zaradi zdravstvenih zapletov, in to brez pravdanj oz. sodišč. To je najboljša pot, da se obvarujemo pred defenzivno medicino, ki je draga in ne najvarnejša," je poudaril Možina.

Tak sistem je uveljavljen zlasti v skandinavskih državah, s katerimi smo si sicer po rezultatih na področju porodništva precej podobni, je navedel Možina. Priznal je, da bo taka rešitev na začetku morda pomenila nekoliko več stroškov za zdravstveni proračun, vendar je bolj humana. S takim sistemom bi namreč do odškodnine prišle tudi ženske, pri katerih je prišlo zgolj do zapleta in ne do strokovne napake, kar bi bil velik korak naprej.

Možina je pojasnil, da bo doseči tako spremembo velik izziv, saj morajo soglasje poiskati pri ministrstvu za zdravje in zavarovalnicah. V državah, kjer tako rešitev poznajo, imajo večinoma v okviru državne blagajne in ministrstva za zdravje oblikovane posebne sklade za odškodnine. Gre za nacionalni sklad, ki skuša škodo hitro poravnati, je dodal.