Zdravje
(9)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 10 glasov Ocenite to novico!
Uredba od proizvajalcev zdravil, ki tržijo izdelke v EU-ju, zahteva, da zunanjo ovojnino vsake škatlice zdravila opremijo z edinstvenimi oznakami. Gre za dodatne zaščitne elemente, poleg šifre proizvoda, serializacijske številke, datuma izteka uporabnosti in številke serije, tudi dvodimenzionalno črtno kodo, ki bo ob vsaki izdaji zdravila na recept v splošnih in bolnišničnih lekarnah zagotavljala preverjanje avtentičnosti. Foto: BoBo
Bruselj
Z evropsko uredbo, ki jo morajo vse države članice EU-ja začeti izvajati 9. februarja prihodnje leto, Evropska komisija krepi boj proti vstopu ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo. Foto: Reuters

Dodaj v

Slovenija med prvimi zavihala rokave v evropskem boju proti ponarejenim zdravilom

Vzpostavitev sledljivosti zdravil v celotni oskrbni verigi
9. april 2018 ob 21:58
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Evropska komisija krepi boj proti vstopu ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo, s sistemom preprečevanja tovrstnega vstopa pa je Slovenija med prvimi v EU-ju.

Evropska organizacija za verifikacijo zdravil je namreč Zavodu za preverjanje avtentičnosti zdravil, ki je pooblaščen za zagotavljanje avtentičnosti in varnosti zdravil v Sloveniji, omogočila priklop slovenskega informacijskega sistema na produkcijsko EU-vozlišče ter vzpostavitev sledljivosti zdravil v celotni oskrbni verigi od proizvajalca do bolnika.

S tem je slovenski zavod dobil prvi v EU-ju pozitivno revizijsko poročilo, kar mu omogoča priklop na produkcijsko EU-vozlišče, so sporočili iz zavoda.

Vse članice v izvedbo do februarja
Z evropsko uredbo, ki jo morajo vse države članice EU-ja začeti izvajati 9. februarja prihodnje leto, Evropska komisija krepi boj proti vstopu ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo. Uredba od proizvajalcev zdravil, ki tržijo izdelke v EU-ju, zahteva, da zunanjo ovojnino vsake škatlice zdravila opremijo z edinstvenimi oznakami.

Gre za dodatne zaščitne elemente, poleg šifre proizvoda, serializacijske številke, datuma izteka uporabnosti in številke serije, tudi dvodimenzionalno črtno kodo, ki bo ob vsaki izdaji zdravila na recept v splošnih in bolnišničnih lekarnah zagotavljala preverjanje avtentičnosti.

Pred izdajo zdravila bo farmacevt edinstveno oznako preveril s standardnim čitalnikom dvodimenzionalnih črtnih kod, ki bo prebrane podatke primerjal s podatki, shranjenimi v evropskem in nacionalnem informacijskem sistemu. Ob tem se bodo podatki o edinstveni oznaki dezaktivirali in ponovna izdaja zdravila s to oznako ne bo več mogoča.

Po uredbi mora vsaka država članica EU-ja vzpostaviti tudi nacionalni informacijski sistem za preverjanje in dezaktivacijo edinstvenih oznak. Ta bo povezan z Evropsko organizacijo za verifikacijo zdravil - EMVO, ki je odgovorna za vzpostavitev in vzdrževanje centralnega evropskega vozlišča, prek katerega bodo proizvajalci zdravil vnašali podatke, ti pa se bodo izmenjevali z nacionalnimi informacijskimi sistemi.

Najprej lekarne in veletrgovci
Vzpostavitev in upravljanje nacionalnega sistema za zagotavljanje avtentičnosti in varnosti zdravil za uporabo v humani medicini vodi Zavod za preverjanje avtentičnosti zdravil, ki so ga 6. oktobra 2016 ustanovili Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, Združenje proizvajalcev zdravil Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije in sekcija veletrgovcev z zdravili pri trgovinski zbornici.

V pilotni fazi bodo na Nacionalni sistem za zagotavljanje avtentičnosti in varnosti zdravil priključili izbrane slovenske splošne in bolnišnične lekarne ter veletrgovce, do 9. februarja 2019 pa se morajo po določilih evropske direktive in delegirane uredbe na sistem priključiti tudi drugi.

Nadzor nad izvajanjem zakonskih podlag bo zagotavljala Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki je skupaj z ministrstvom za zdravje pripravila predlog nacionalne uredbe o izvajanju delegirane uredbe.

T. H.
Prijavi napako
Komentarji
Tumba666
# 10.04.2018 ob 06:06
DrMatilda
kot si sam večkart omenil. Ne komentriraj, če se ne spoznaš oz ne veš.
Hyperion
# 09.04.2018 ob 22:48
Take stvari so vredne nekaj, koncno!
Resnica123
# 10.04.2018 ob 01:11
Vedno prvi pri prohibiciji, vedno zadnji pri vspodbudah.
izo
# 09.04.2018 ob 23:26
zakaj imam občutek, da so končni cilj generiki..
cocker
# 09.04.2018 ob 22:47
To pa verjamem takoj. Ne gre za to da so ponaredki nevarni. ampak, da odžirajo dobiček. Tako še lažje zvišujejo ceno brez zadržkov vsaki škatlici. Malo je pravih unčikovitih medikamentov, po moje se itak prodaja 80% placebo sranja, originalnega ali ponarejenega.
galoper
# 10.04.2018 ob 11:25
Zdravila morajo natančneje kontrolirati. V navodilih za kakšno zdravilo se najde vsebina, ki najprej pove, da zdravilo ne vpliva na sposobnosti upravljanja delovnih strojev in prometnih sredstev; naprej v vsebini pa najdemo podatek, ki pove, da se lahko pojavi kolaps, diareja, težave z dihanjem, ... Delež ugotovljenih nevarnih posledic je mnogo večji od deleža ponesrečenih udeležencev v prometu napram vseh udeležencev. Koliko ponesrečenih v prometu je posledica nevarnih posledic jemanja takšnih 'nenevarnih' zdravil?
divacvlade
# 10.04.2018 ob 08:03
Generiki so ravno tako kvalitetni kot original
DrMatilda
# 10.04.2018 ob 05:36
Kaj nam hoče povedati država, da so lahko doslej kupovali zdravila od mazačev in šarlatanov, nam pa so tiste čudežne vodice in biže baže prodajali kot medicinsko znanost?
DrMatilda
# 10.04.2018 ob 05:50
Naši farmacevti so med največjimi izvozniki v državi, ki je popolnoma odvisna od izvoza, in sicer skoraj ekskluzivno samo v Nemčijo. Menda je jasno, da moramo vsaj mi požirat tiste neučinkovite kemikalije, sicer ne bi bilo milijonskih dobičkov.

Naša farmacija je torej razlog, da slabše živimo in se težje pozdravimo, če sploh. To je pač cena splošne korupcije, ki drugje morda ni tako očitna, pri zdravju se pa vse neha.

Mi nismo noben omembe vreden razvijalec zdravil, naša medicinska akademija je zame osebno samo slaba šala. Država bi morala biti vsaj toliko pametna, da bi za lastne državljane uvažala samo najboljše, najbolj učinkovite tuje proizvode, farmacija pa naj se sama organizira in zmeni s svojimi velikimi naročniki, ki jih naše blagovne znamke itak ne zanimajo rabijo pa verjetno kakšne dovolj kvalitetne proizvodne kapaciete. Lahko delajo in mešajo razne praške, svojihzdravil pa praktično ne znamo delati, razen če morda obstajajo kakšne svetle izjeme, ki lahko konkurirajo tujim proizvodom, za katere pač ne vem, jih je pa seveda dobro ohranjati in razvijati naprej. Ne spomnim se niti enega slovenskega zdravila, ki bi bilo boljše od tujih,se pač ne spoznam, vendar ne dvomim v kvaliteto samih industrijskih procesov, ker to je pač tehnika in pri nas nedvomno obstajajo strokovnjaki, ki se na to spoznajo. Dvomim predvsem v končne proizvode, naša zdravila so zanič, pa če se na glavo postavite.
Samo zdravnike si poglejmo, ja pojma nimajo, vedo, da bi lahko pomagalo kakšno tuje zdravilo, vendar ga raje niti ne omenjajo in raje mučijo bolnike z našim drekom, ki marsikdaj še poslabša stanje. Tista tuja zdravila so pa plačljiva in si jih marsikdo itak ne more privoščiti, ampak povedali bi lahko vseeno, da zdravila obstajajo in se dobijo celo v naših lekarnah, gospoda sicer hodi na preglede v tujino, ampak nekaj pravih zdravil lahko vseeno uvozijo in deponirajo po lekarnah, da jim ni treba pošiljati kurirjev za vsako malenkost. Ker to se dejansko dogaja, prav tisti, ki največ zaslužijo z medicino so prvi, ki ne jemljejo naših zdravil, a ni to zanimivo? Verjetno mojster dobro ve zakaj ne zaupa svojim proizvodom, ker ne delujejo kot bi morala.
Kazalo