Mnenja stroke o popolni legalizaciji konoplje v Sloveniji so deljena. Foto: Pixabay Foto:
Mnenja stroke o popolni legalizaciji konoplje v Sloveniji so deljena. Foto: Pixabay Foto:

Deklaracija med drugim prinaša smernice in daje osnovo za razmislek, kako narediti zakonodajo na področju konoplje boljšo, širšo in sprejemljivejšo za strokovnjake in uporabnike. Zdravnik Dušan Nolimal, zdravnik, specialist socialne medicine, pravi, da je treba področje obravnavati strokovno, in ne politično oziroma uradniško. "Ne glede na to, da se prikazuje, da je bolnikom medicinska konoplja že dosegljiva, je zadeva veliko bolj kompleksna."

Starši do konoplje na lastne stroške v Avstriji
Ko smo se pred letom dni srečali z očetom takrat sedemletnega dečka, ki je trpel za hudo obliko epilepsije, nam je ta povedal, da po sicer uspešni operaciji otrok ni več doživljal epileptičnih napadov, zato pa so se pojavile motnje koncentracije, hiperaktivnost, vedenjski izbruhi. Avstrijski zdravnik je dečku predpisal konopljin izvleček, ki po očetovih besedah zelo pozitivno vpliva na njegovo zdravje. "Vpliva na vsesplošen razvoj, motoriko, kognitivne funkcije in spanje. Težava pa je v tem, da moramo po naravni CBD-ekstrakt hoditi v Avstrijo in ga kupovati na lastne stroške." Po letu dni se ni spremenilo nič, pravi oče. "Mi še vedno pridobivamo konopljo na svojo roko iz Avstrije. To je naš strošek, našo pediatrinjo smo o tem obvestili in nas podpira, ne more pa nam pomagati, ker za to ni usposobljena niti to področje sistemsko ni urejeno." Edina svetla izjema je po njegovih besedah nevrološki oddelek Pediatrične klinike v Ljubljani, kjer so starši našli skupen jezik z zdravniki specialisti, "z njimi se odkrito pogovorijo, jim svetujejo uporabo CBD-dodatkov in nato starši dobijo povrnjen denar". Po mnenju sogovornika imajo zdravniki premalo znanja, kar številni tudi priznavajo. Medtem pa se črni trg tudi na račun bolnikov vse bolj razrašča. "Starši se poznamo med sabo, si izmenjujemo stališča, si zaupamo, si povemo in vemo, s kakšnimi težavami se soočamo. Kot rečeno, svetla izjema je pediatrična klinika, drugje pa menim, da zadeve niso primerno urejene." Sogovornik za naravni ekstrakt konoplje mesečno porabi okoli 60 evrov.

Ministrstvo: bolniki lahko dostopajo do zdravil
Na Ministrstvu za zdravje pravijo, da so v Sloveniji že od leta 2014 na voljo magistralna zdravila na osnovi kanabinoidov za vse tiste indikacije in vse tiste bolnike, ki takšna zdravila potrebujejo. Od pomladi 2017 pa je na voljo tudi medicinska konoplja, gre za posušene vršičke konoplje. Ti so na voljo vsem tistim bolnikom v Sloveniji, ki jih potrebujejo in jim jih predpiše zdravnik. "Pri otrocih z epilepsijo in pri odraslih epileptikih so ta zdravila popolnoma krita iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za ostale indikacije pa so kriti stroški v višini 70 odstotkov," nam je povedala Vesna Kerstin Petrič z Direktorata za javno zdravje. Leta 2016 so zdravniki v Sloveniji predpisali nekaj manj kot pet kilogramov CBD-ja in okoli 56 gramov THC-ja. Leta 2017 se je ta količina dvakrat povečala. "To se pravi, da se seveda tudi med zdravniki to zdravilo uveljavlja in ga predpisujejo vedno več," pravi Petričeva. Dodatna regulacija po mnenju ministrstva ni potrebna. "Tisto, kar pa morda ni urejeno, je dejstvo, da niso vse substance registrirane na način, da bi bile kvalificirane kot zdravila."

Pravica do relevantnega znanja
Kot pravi dr. Vera Gerbenc s Fakultete za socialno delo in sodelavka Mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna, je bistvo Deklaracije o načelih za regulacijo konoplje v Sloveniji spodbuditi premik naprej. "Saj nekaj se je že zgodilo. V zadnjih 25 letih je to področje izjemno napredovalo. Svetovna zdravstvena organizacija govori o zdravju kot o pravici. In govori tudi o tem, da imajo ljudje pravico do vsega relevantnega znanja, ki je povezano s tem, da lahko ohranjajo zdravje ali tega znova pridobijo." Temu pritrjuje tudi Dušan Nolimal, ki pravi, da je črni trg veliko bolj škodljiv kot regulacija. "Država mora odvzeti konopljo in ves posel kriminalcem in ga sama začeti upravljati. Seveda bo to zahtevalo velika dela uradnikov, da bomo lahko pripravili vse podzakonske akte in strokovne smernice. Ampak je to veliko bolje, kot če je konoplja dostopna na črnem trgu, kjer je tudi otrokom nemoteno na voljo." Nolimal dodaja, da je po nekaterih anketah konoplja dostopna 45 odstotkom vprašanih mladih in da so se ljudje za konopljo začeli bolj zanimati ravno zaradi prepovedi. "Mladi pač eksperimentirajo. A če jim bomo dali dovolj objektivnih informacij, če bomo ločili trg resnično nevarnih substanc od trga nenevarnih substanc, bomo področje lažje regulirali in mlade nadzorovali." Konopljo je treba raziskovati tako z vidika koristi kot škode, pri nas pa se predvsem izpostavlja negativni vidik, meni Grebenčeva. "Jaz sem poslušala zgodbe ljudi, ki so tudi 10 let trpeli zaradi preganjanja, ker so se samozdravili, videla sem obupane ljudi, ki trpijo." To po njenem mnenju ni ne etično ne moralno, "če je nekdo v stiski, smo mu kot ljudje in kot strokovnjaki dolžni pomagati".

Mnenja stroke deljena
Glede deklaracije o načelih za regulacijo konoplje v Sloveniji se v stroki pojavljajo zelo različna mnenja. V dokumentu z naslovom Pojasnila k Deklaraciji o načelih za regulacijo konoplje v Sloveniji, ki so ga na Icanno naslovili na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, je med drugim navedeno, da ločimo tri vrste uporabe rastlinske konoplje; v industrijske namene, zdravilne oz. medicinske in rekreacijske namene. Zadnje opišejo kot »zadevanje«, saj je po njihovem mnenju izraz rekreacija, ki pomeni "sprostitev in krepitev", neustrezen. V dokumentu avtorje deklaracije pozivajo, naj, če se ta nanaša na uporabo konoplje v zdravilne oz. medicinske namene, deklaracijo očistijo vseh členov, "ki se nanašajo na »zadevanje« oziroma uporabo za rekreativne namene". Avtorjem deklaracije očitajo vrsto zavajajočih podatkov, tako glede podpore legalizaciji konoplje v zdravniških vrstah kot škodljivosti uporabe konoplje v primerjavi s kajenjem tobaka in uživanjem alkohola ter dostopnosti konoplje mladim na črnem trgu. "Zelo sem razočaran nad kolegi in nekaterimi organizacijami. Mislim, da stroka ni in ne sme biti in ni razdvojena," pravi Dušan Nolimal in dodaja, da lahko medicinska konoplja koristi pri mnogih motnjah in boleznih. "Dokazano zmanjšuje bolečine, lahko je koristna pri epilepsiji, pomaga lahko onkološkim bolnikom pri lajšanju posledic zdravljenja."

Konec januarja sta bila v državnem zboru vložena dva zakonska predloga, s katerima bi dovolili uporabo konoplje v osebne namene oziroma njeno gojenje za potrebe zdravljenja. Nato je sredi marca več kot 90 zdravnikov in znanstvenikov podpisalo Deklaracijo o načelih za regulacijo konoplje v Sloveniji, ki je nastala kot odgovor na škodljivost, neučinkovitost in nepotrebnost prepovedi rastline konoplje, ki se že tisočletja uporablja v zdravilne namene. Argumente za in proti legalizaciji konoplje v Sloveniji bodo sogovorniki nanizali v oddaji Koda ob 17.25 na 1. programu Televizije Slovenija.