Čakalne vrste so sistemska težava, ki se je ne da rešiti z dodajanjem denarja, je pojasnil Glažar. Foto: BoBo
Čakalne vrste so sistemska težava, ki se je ne da rešiti z dodajanjem denarja, je pojasnil Glažar. Foto: BoBo

V prvih šestih mesecih letošnjega leta so se čakalne dobe v ljubljanskem kliničnem centru (UKC) zelo podaljšale, denimo za ultrazvok srca, operacije ožilja, golše, kile, pa malignoma prostate in ledvic, dlje pa se čaka tudi za vse vrste radioloških preiskav.
Kaj je vzrok za vedno daljše čakalne dobe?
Da je vodstvo neuspešno pri reševanju te problematike, je ugotovila tudi državnozborska komisija za nadzor javnih financ. Ali je zato krivo slabšanje razmer v kliničnem centru ali pa se povečuje število napotitev, so včeraj razpravljali na svetu zavoda. Ker to iz poročila vodstva ni bilo razvidno, so zahtevali dopolnitve. Pri tem so ugotavljali, da je denimo praksa pri rentgenski diagnostiki pri različnih izvajalcih kljub enaki ceni zelo različna, zato je nujno te storitve standardizirati.

V prvih šestih mesecih se je število čakajočih povečalo za skoraj pet odstotkov in skoraj 17.000 bolnikov čaka dlje, kot je dopustno. Najbolj se podaljšuje čakalna doba bolnikov s stopnjo nujnosti, samo letos že za več kot sedem odstotkov. Ni pa podatkov, zakaj. Predsednik sveta UKC-ja Tomaž Glažar pravi, da bi morali ugotoviti, "koliko so se povečale napotitve, posegi in druge storitve, ki so bile opravljene, saj bi le tako lahko ugotovili, ali so se podaljšale zato, ker so se poslabšale razmere v kliničnem centru ali zato, ker se veča število uporabnikov".

Nekatere napotitve nepotrebne
Dodajanje denarja za skrajševanje čakalnih vrst ni prava rešitev, pravi Glažar, gre za sistemsko težavo, do zdaj pa se nihče ni ukvarjal z napotnimi zdravniki, saj so nekatere napotitve nepotrebne. "So bolj želja ali pacientov ali drugih vzrokov, kot so prezasedenost napotnih zdravnikov ali tudi prenos napotitev iz drugih bolnišnic, ki pač želijo biti v okviru predpisanih čakalnih dob ali pa tudi slabega dela določenih izvajalcev recimo v drugih institucijah, ki opravljajo tudi diagnostiko z magnetno resonanco, uporabljajo na primer premalo kontrasta in so slike, ki jih tam naredijo slabe, potem pri računalniški tomografiji naredijo manj sekvenc," je še dodal.

Simon Vrhunec, v. d. generalnega direktorja UKC-ja je stanje prikazal še konkretneje: "Primer je ena naša preiskava, ki jo naredimo s sedmimi sekvencami, v drugi instituciji, ki je prav tako v okviru javne mreže, čeprav ni javna institucija, pa naredijo samo tri sekvence." Takšna preiskava je seveda krajša, cena, ki jo plača zdravstvena blagajna, pa je enaka za obe. Zato je nujno tovrstne preiskave standardizirati in temu ustrezno plačati, je še dodal.