Generalni direktor ZZZS-ja Marjan Sušelj je pojasnil, da so lani višje prihodke imeli predvsem na račun več vplačanih prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Gre za 131 milijonov evrov. Iz proračuna pa so skladno z novelo zakona o zdravniški službi prejeli 25,8 milijona za financiranja pripravništva in specializacij.

Višji prihodki so omogočili tudi višje odhodke. Dodaten denar je predvsem šel v skrajševanje čakalnih vrst, pa tudi za bolniške odsotnosti in draga bolnišnična zdravila. Za skrajševanje čakalnih vrst je bilo lani porabljenih 29,2 milijona evrov, kar je štirikrat več kot leto poprej. Opravljenih pa je bilo 4.395 dodatnih operacij.

Primanjkuje kadra
Vseeno pa so izvajalci opravili le polovico dodatnega programa, kolikor so ga imeli na voljo, je povedala vodja področja za zdravstveno analitiko in ekonomiko Sladjana Jelisavčić. "To je verjetno odraz tega, da primanjkuje kadra, verjetno pa je mogoče stvari izboljšati tudi pri organizaciji," je dejala. Za letos pa predvidevajo odbitke, če izvajalec ne bo realiziral programa, za katerega je sporočil ministrstvu za zdravje, da ga bo lahko dodatno opravil.

V okviru lanskega enkratnega dodatnega programa se je zapletlo pri dodeljevanju programa MD Medicini. Ta sicer ima odločbo za koncesijo za ortopedsko dejavnost, kar vključuje tako ambulantno kot bolnišnično dejavnost. Vendar pa ima v koncesijski pogodbi opredeljen program le za ambulantno dejavnost, ne pa bolnišnične. To je po nekaterih interpretacijah onemogočalo dodelitev ortopedskih operacij v okviru enkratnega dodatnega programa temu izvajalcu.

Ker pa se je zdaj zakon o zdravstveni dejavnosti, ki določa način podeljevanja koncesij, spremenil, ZZZS z ministrstvom za zdravje razčiščuje, ali ima MD Medicina vse pravne podlage za sklenitev pogodbe za enkratni dodatni program.