Najhuje so prizadete revnejše države, obenem pa debelost med otroki in najstniki narašča hitreje kot med odraslimi. Foto: AP
Najhuje so prizadete revnejše države, obenem pa debelost med otroki in najstniki narašča hitreje kot med odraslimi. Foto: AP

Debelost je tako razširjena, da je postala pogostejša kot podhranjenost, tudi v državah z nizkimi prihodki, ki so se predtem spopadale s podhranjenostjo. Ugotovitve, ki veljajo za ene najverodostojnejših neodvisnih ocen, temeljijo na podatkih več kot 220 milijonov ljudi v več kot 190 državah.

Pri WHO-ju poudarjajo, da so mejnik milijarde debelih presegli prej, kot so pričakovali. Čeprav so se zdravniki zavedali, da številke hitro naraščajo, so pričakovali, da bodo milijardo presegli leta 2030, je ugotovitve študije komentiral predstavnik WHO-ja in eden od avtorjev študije Francesco Branca.

Študija ocenjuje, da je bilo leta 1990 na svetu približno 226 milijonov debelih odraslih, najstnikov in otrok. Število je do leta 2022 naraslo na 1,038 milijarde.

"Osupljivo število ljudi živi z debelostjo," je dejal Majid Ezzati, glavni avtor članka, objavljenega v četrtek v reviji The Lancet, in profesor na londonskem Imperial Collegeu.

Čeprav se stopnja debelosti v nekaterih bogatejših državah zmanjšuje, pa drugje hitro narašča, je dodal Ezzati. Na drugi strani je podhranjenost v svetu vse manj pogosta, a je v številnih državah še vedno velik problem, zaradi česar se vse več držav spopada s tako imenovanim dvojnim bremenom podhranjenosti. "V preteklosti smo o debelosti razmišljali kot o problemu bogatih. Debelost je problem sveta," je na novinarski konferenci povedal Branca.

Debelost med odraslimi se je med letoma 1990 in 2022 več kot podvojila, pri otrocih in mladostnikih, starih od 5 do 19 let, pa več kot početverila, je navedeno v dokumentu. V istem obdobju se je delež deklic, ki so imele premajhno težo, zmanjšal za petino, delež dečkov pod primerno težo je upadel za tretjino, delež odraslih s premajhno težo pa se je zmanjšal za polovico, je pokazala analiza.

Ezzati je porast stopnje debelosti med otroki označil kot zelo skrb vzbujajoč, saj odraža smer, ki jo pri odraslih opažajo že pred letom 1990. Ob tem je dejal, da na drugi strani istočasno več sto milijonov ljudi še vedno nima dovolj hrane.

Rast števila debelih se najbolj odraža v državah Polinezije, Mikronezije, Karibov, Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Kot ugotavlja študija, imajo te države zdaj višje ravni debelosti kot številne industrializirane države z visokimi prihodki, še posebej tiste v Evropi. "V preteklosti smo mislili, da je debelost težava bogatih, zdaj pa je postala težava sveta," je komentiral Branca, ki je poudaril še hitre spremembe v življenjskem slogu v državah s srednjimi in nizkimi prihodki.

Veliko pomanjkanje telesne teže lahko zelo škoduje otrokovemu razvoju, v skrajnem primeru lahko vodi v smrt. Debeli ljudje pa so izpostavljeni tveganju prezgodnje smrti in invalidnosti zaradi povezave z zgodnjim pojavom sladkorne bolezni, bolezni srca in ledvic ter številnih drugih resnih zdravstvenih stanj.

V nekaterih evropskih državah, kot je Španija, se kažejo znaki, da bi se lahko stopnja debelosti začela zmanjševati ali vsaj stagnirati, je dodal Ezzati.

Kje je Slovenija?

Slovenija je po deležu debelosti med ženskami na 162. mestu na svetu, 14-odstotni delež – 1,8 odstotne točke več kot leta 1990 – je najnižji med državami srednje Evrope. Med moškimi je delež debelosti 26 odstotkov, 14 odstotnih točk višji kot leta 1990, kar Slovenijo uvršča na 63. mesto na svetu. Med dekleti, starimi od pet do 19 let, je delež debelosti osemodstoten oz. pet odstotnih točk višji kot leta 1990, kar Slovenijo uvršča na 95. mesto. Med fanti pa je delež debelih narasel za skoraj osem odstotnih točk na 13 odstotkov, s čimer naša država zaseda 88. mesto na svetu.

Posodobljena ocena glede debelosti je prva po letu 2017, v njej pa je sodelovalo več kot 1500 znanstvenikov. Takrat so ocenili, da je debelih okoli 774 milijonov ljudi, starejših od 5 let, kar je takrat, tako kot danes, predstavljalo enak delež, približno eno osmino prebivalstva.

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je dejal, da je za pomoč pri obvladovanju stopnje debelosti potrebno izvajanje ukrepov, kot so davki na izdelke z veliko sladkorja in spodbujanje zdrave šolske prehrane.

Študija je imela nekaj omejitev, med drugim pomanjkanje podatkov po pandemiji covida-19 in uporabo indeksa telesne mase (ITM) za ugotavljanje debelosti, ki so ga raziskovalci označili za nepopolno merilo.