"Čakalne vrste se ob zdajšnjem sistemu zelo dobro skrajšujejo. če pa definiramo problem po posameznih področjih in se dogovorimo pod kakšnimi pogoji lahko posamezni izvajalec dela, potem hitro ugotovimo, da če uredimo, da lahko dela le pri tistem izvajalcu, ki je redno zaposlen, do tega ne bo prihajalo," Lavre navaja kot rešitev dolgih čakalnih dob. Foto: MMC RTV SLO

Slovenija ima zelo dobro zdravstveno oskrbo na sekundarni in tercialni ravni in za ohranitev tega moramo določene stvari racionalizirati.

Janez Lavre

"Zakaj bi se moral neki izvajalec ukvarjati s pacientom, za katerega ve, da je pomanjkanje sredstev in ne bo dobil plačila za opravljene storitve," je na novinarski konferenci Nove Slovenije povprašal predsednik strokovnega odbora stranke za zdravje in v. d. direktorja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre. Posledično meni, da je pravica državljana, da se odloči, pri kateri zavarovalnici bo zavaroval svoje zdravje oziroma pri kateri zavarovalnici bo iskal storitve, ko jih bo potreboval.

"Jasno moramo definirati primarne cilje, ki jih moramo doseči, in tam bo ta enakomerna dostopnost pokrita celotno," dodaja Lavre, ki je prepričan, da bi v tem primeru lahko rekli, da je v javnem interesu javno dostopna košarica zdravstvenih pravic. V javnem interesu mora biti po njegovih besedah sicer predvsem solidarnost, ki pa je zdaj ni, kajti "nekatere skupine ljudi težko plačujejo dodatno zavarovanje in tukaj se z resnim pristopom lahko v kratkem izboljša situacija".

"Smiselna konkurenca v tem sistemu je lahko samo pridobitev, ne samo za izvajalca, ampak za vsakega državljana Slovenije," je dejal Lavre.

NSi s programom "Zdravje za našo varnost"
Pri strokovnem odboru stranke NSi so program sicer poimenovali "Zdravje za našo varnost", saj menijo, da je v sedanjem času, predvsem pa v zadnjih letih, zaradi nenehnih sprememb v družbenem okolju pomembno, kaj posamezniki čutijo in kakšen odnos imajo do zdravja.

Prepričani so, da je, "kot se začne graditi hišo pri temeljih, treba v osnovi poskrbeti za propagiranje zdravega odnosa do svojega lastnega zdravja". Poudarjajo pozitiven odnos pri otrocih. "Ko pridemo do resne preventive, jo moramo čim širše predstaviti, vendar smiselno na epidemoloških podatkih posameznih regij," je še dodal Lavre.

"Razvoj referenčnih ambulant se lahko še nadaljuje"
Razvoj referenčnih ambulant pozdravljajo, vendar se ta po njihovem mnenju "lahko še nadaljuje". "S podatki po posameznih regijah lahko nadaljujemo in širimo ta odnos in s tem ne samo širimo nivoje in pristojnosti med posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti, pač pa tudi širimo dostopnost," pojasnjuje Lavre, saj se s tem, glede na to, da je "zdravnikov manj, kot bi jih pričakovali oziroma kot jih je v primerljivih evropskih državah", ti nekoliko razbremenijo, prav tako pa je v zdravstvu pomembno ekipno delo, kar ta način omogoča.

Lavre se je dotaknil tudi sekundarnega zdravstvene ravni, bolnišnic in tercialnih ustanov - meni, da je treba zgraditi jasen odnos povezanosti in skupnega nastopanja na prihodnjem evropskem trgu, ki bo začel veljati leta 2014. "Slovenija potrebuje regionalne bolnišnice, ki pa morajo biti tako prostorsko kot geografsko usmerjene v določene specialnosti, da bomo izvajali visoko strokovne in kakovostne storitve še naprej," meni.

NSi: Edini način varčevanja ne sme biti krčenje sredstev
Na znanstvenem področju pa Lavre meni, da je treba prisluhniti stroki, vendar "stroki z argumenti". Prepričan je, da je treba jasno opredeliti in ne "potem sredi leta krčiti sredstva, ki so namenjena za tercial v tekočem letu". Kot skrajno neresno je Lavre ocenil jemanje sredstev "kot edini način varčevanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje".

Slovenija ima zelo dobro zdravstveno oskrbo na sekundarni in tercialni ravni in za ohranitev tega moramo določene stvari racionalizirati.

Janez Lavre