Leta 2005 se je za rekonstrukcijo dojke s prostim prenosom tkiva odločilo 42 žensk, število pa se je zadnja leta povečevalo. Foto: BoBo
Leta 2005 se je za rekonstrukcijo dojke s prostim prenosom tkiva odločilo 42 žensk, število pa se je zadnja leta povečevalo. Foto: BoBo

Rekonstrukcija dojke s prostim prenosom tkiva je ena najzahtevnejših operacij, pri kateri po odstranitvi rakave dojke napravijo novo, po obliki in prostornini podobno dojko.

Tovrstne operacije so v porastu, saj so lani na kliniki opravili 63 operacij, leto prej pa so opravili le 45 tovrstnih operacij. Za rekonstrukcijo se tako odloča vse več žensk, posebej tiste, ki so jim tumor že odstranili.

Prednost v čakalni vrsti pa imajo tiste, ki tumor še imajo. Zaradi tega se podaljšuje vrsta čakajočih na t. i. sekundarno rekonstrukcijo. V UKC-ju razmišljajo, da bi zavarovalnici predlagali dodatni program.

Potek operacije
Po besedah predstojnika kirurškega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline na UKC-ju Uroša Ahčana je rekonstrukcija dojke s prostim prenosom tkiva ena najzahtevnejših operacij. Novo dojko kirurgi ustvarijo največkrat s tkivom s trebuha. Na žilnem peclju prenesejo kožo in podkožje trebuha na prsni koš, nato pa v mikrokirurškem delu operacije zašijejo drobne žile ter oblikujejo dojko.

Pri operaciji, ki je izvedena na tak način, trajanje posega skrajša za 37 odstotkov, sodelujejo štirje kirurgi, tri instrumentarke, anesteziološka sestra in dve bolničarki ter pogosto tudi kirurg onkolog.