Po besedah člana Slovenske medicinske akademije in predsednika Slovenskega zdravniškega društva Radka Komadine je odlično, da pripravljajo zakon, da se bodo v prihodnje izognili napakam. "Noben človek ni nezmotljiv, ampak želimo si na institucionalni način z varnim sistemom nadzora kakovosti zagotoviti, da bi se napake pojavljale čim redkeje," je poudaril.
Komadina meni, da bo zakon vplival tudi na kulturo zagotavljanja kakovosti. Poudaril je, da ne gre za iskanje grešnika in javno kaznovanje, ampak za aktivno iskanje slabih rešitev sistema, sprotno vrednotenje zdravniškega dela in poročanje o stvareh, ki niso najbolje uspele.

Dodal je, da so pri pripravi predloga sodelovale tudi zdravniške organizacije, Odbor za kakovost Slovenskega zdravniškega društva pa je ta teden poslal svoje pripombe.

Beović: Nekateri ne vedo, da morajo o napakah poročati ministrstvu

Zakon pozdravljajo tudi v Zdravniški zbornici Slovenije, je povedala predsednica Bojana Beović. Pojasnila je, da bo zakon vzpostavil zaveze za poročanje o neželenih dogodkih in zaveze, da posamezni izvajalci vzpostavijo sisteme varnosti. Beović je opozorila tudi, da nekaterim ni znano, da morajo napake sporočati na ministrstvo za zdravje. "Res pa je, da tudi na ministrstvu ni sistema, kjer bi napako analizirali na način, da bi prišlo do konkretnih ukrepov po vseh institucijah, ki se ukvarjajo s čim podobnim, da se ta ne bi ponovila," je spomnila.

Statistike, koliko ljudi na leto v Sloveniji umre zaradi zdravniških napak, po njenih besedah ni, a da ni nobenega razloga, da bi bile pri nas razmere drugačne, kot so drugje po svetu. Povedala je, da se napake dogajajo, nedopustno pa je, da se z njimi ne ukvarjajo in jih ne poskušajo preprečiti v prihodnje. "Mislim, da bo zakon to formalno omogočal," je dejala.
Po njenih besedah bo agencija vse napake v zdravstvu resno obravnavala, sledile pa bodo tudi ustrezne posledice.

Zakon podpirajo tudi na Slovenski medicinski akademiji, "ker morajo biti stvari pregledne in ker namen ni samo kaznovanje, ampak da se vsak vidi v svojem ogledalu", je dejal predsednik Pavel Poredoš. Po njegovem mnenju Slovenija ne izstopa po številu napak, saj je treba ločiti med zapletom, ki je sestavni del zdravniške rutine, in napako, ki je posledica neznanja ali malomarnosti.

V celjski bolnišnici protokol poročanja o napakah imajo

Direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić je ob robu četrtkovega sestanka na ministrstvu za zdravje povedal, da imajo v bolnišnici standardiziran protokol ravnanja in poročanja v primeru napak. Temeljni problem je po njegovi oceni skrivanje napak iz strahu, da bo nekdo kaznovan. "Bistveno je, da mi napako zaznamo, popravimo sisteme in da je teh napak v prihodnje čim manj, ker to so grozne stvari, ki se potem posamezniku zgodijo. Ni tega denarja, ki potem lahko to napako pokrije," je poudaril.

V Izoli interni nadzori že za "manjše stvari"

Strokovni direktor izolske bolnišnice Tomaž Gantar, sicer nekdanji minister za zdravje, pa je povedal, da imajo v bolnišnici veliko internih nadzorov tudi za "manjše stvari", predvsem ob pritožbah bolnikov z namenom izboljšati postopke. Gantar se strinja, da je veliko napak odvisnih od organizacije in načina dela, po drugi strani pa vpliva tudi pomanjkanje zdravnikov in preobremenitve.

V javnosti sicer odmevata dva primera, povezana z napakami v zdravstvu. V prvem so zaradi zamenjave vzorca želodec odstranili napačnemu bolniku, ki raka ni imel, v drugem pa so obsežneje, kot bi sicer, operirali prostato bolnika, ki, tudi zaradi zamenjave vzorcev, raka prostate ni imel. Ministrstvo za zdravje je vse vpletene pozvalo k izvedbi internega strokovnega nazora, v osmih dneh pa k posredovanju končnega poročila ali zapisnika. Nato bodo sprejeli odločitev o nadaljnjih postopkih oziroma o uvedbi drugih nadzorov.