Novice

Več kot 250 mačk ta konec tedna na Gospodarskem razstavišču

Na razstavi boste lahko glasovali za najlepšo mačko

13. marec 2017 ob 18:02
Ljubljana - MMC RTV SLO
Maček
Na razstavi bo mogoče videti več kot 250 mačk različnih pasem. Foto: EPA

V Ljubljani ta konec tedna prirejajo mednarodno razstavo mačk. Gre za največjo mednarodno razstavo mačk doslej, izvedli jo bodo na Gospodarskem razstavišču.

Felinološko društvo Ljubljana kot eno od svojih glavnih aktivnosti vsakoletno prireja mednarodno razstavo mačk, na kateri se po pravilih krovne organizacije FIFe (Fédération Internationale Féline) za prestižne nazive najlepših potegujejo pasemske in domače mačke.

Razstava bo potekala 18. in 19. marca 2017 od 10. do 18. ure na Gospodarskem razstavišču na Dunajski cesti 18 v Ljubljani. Vstopnina za odrasle bo 6 evrov, za otroke 3 evre.


Razstave se običajno udeležijo razstavljavci in vzreditelji iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske, Nemčije in drugih okoliških držav ter slovenski obiskovalci. Letos pričakujejo prihod razstavljavcev tudi iz Švice, Poljske, Švedske in celo Rusije.

Glasujete lahko za najlepšo mačko
Razstavo FDL prireja 18. in 19. marca 2017, tokrat na drugi in večji lokaciji kot zadnjih nekaj let, in sicer na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Obiskovalcem bo namenjen bogat program, zato organizator verjame, da bo še posebej popestril obisk razstave. Na razstavi bo mogoče videti več kot 250 mačk različnih pasem v pisanih barvnih odtenkih, od enobarvnih do večbarvnih, progastih, pikastih ali brez vzorca, od dolgodlakih do tistih brez dlake, od velikih do malo manjših. Nekatere predstavnice pasem so v slovenskem prostoru zelo redke ali pa jih celo ni, kar je le še en razlog za obisk tovrstne razstave. Prav tako si boste lahko ogledali predstavitev pasem mačk, imeli boste možnost glasovanja za najlepšo mačko, prav tako bo izpeljan tudi izbor "Best in Show" (najlepša mačka v posamezni kategoriji) in "Best of Best" (najlepša mačka celotne razstave), ki je del tekmovalnega dela razstave, z ločenim izborom za pasmo sveta birmanka, ki bo v soboto, in pasmo maine coon, ki bo na sporedu v nedeljo. Z risalnim kotičkom bo poskrbljeno tudi za najmlajše obiskovalce.

Vsak obiskovalec prejme darilce za mačke
Oba dneva bodo za obiskovalce organizirali podrobnejšo predstavitev nekaterih pasem iz vseh štirih tekmovalnih skupin mačk. Predstavitev se bo začela ob 12. uri. Na razstavi bodo znova brezplačno dostopne pisne in ustne informacije o pravilni oskrbi mačk in življenju z njimi. Tudi letos bo svoje delo predstavilo Društvo za zaščito in varstvo živali. Obiskovalci bodo imeli na številnih stojnicah možnost nakupa raznih pripomočkov za svoje kosmatince. Zahvaljujoč partnerju razstave, je organizator poskrbel tudi za mačke, ki bodo doma pridno čakale, da se njihovi skrbniki vrnejo z razstave. Vsak obiskovalec na vhodu bo namreč prejel prikupno darilce za mačke.

Program za soboto
10.00 – Začetek razstave in ocenjevanje mačk
12.00–14.00 – Predstavitev posameznih pasem mačk
15.00 – Razglasitev najlepše mačke po izboru obiskovalcev
16.00–18.00 – Tekmovanje Best in Show (z ločenim tekmovanjem za pasmo sveta birmanka)
18.00 – Konec razstave

Program za nedeljo
10.00 – Začetek razstave in ocenjevanje mačk
12.00–14.00 – Predstavitev posameznih pasem mačk
15.00 – Razglasitev najlepše mačke po izboru obiskovalcev
16.00–18.00 – Tekmovanje Best in Show (z ločenim tekmovanjem za pasmo maine coon)
18.00 – Konec razstave

M. L. Prijavi napako
 

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 16

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor


  • vegan 13. marec 2017 ob 19:56
    Spoštovani ljubitelji mačk in ostalih domačih živali!

    Podajam svoje razmišljanje o tematiki udomačevanja mačk in ostalih živali v obliki bloga, ki sem ga napisal pred nekaj meseci. To besedilo je sicer dostopno tudi na: https://leonkralj.blogspot.si/2016/10/spornost-udomacevanja-psov-mack-in.html

    Prosim vzemite si čas in razmislite o spodnjih argumentih. Hvala.

    -----------
    SPORNOST UDOMAČEVANJA PSOV, MAČK IN DRUGIH "HIŠNIH LJUBLJENČKOV"

    Kot abolicionistični vegan nisem le proti udomačevanju oz. izkoriščanju živali za hrano, obleke in druge namene, temveč tudi proti udomačevanju vseh ostalih živali, se pravi psov, mačk in ostalih, ki služijo ljudem "za družbo". Osnovno stališče, ki ga zagovarjam in ki je hkrati tudi iztočnica prvega od šestih abolicionističnih načel pravic živali, se glasi:

    "Vsa čuteča bitja (človeška in ne-človeška) imajo eno samo pravico, iz katere izhajajo tudi vse ostale - temeljno pravico do tega, da niso obravnavana kot lastnina drugih. Ne obravnavati čuteča bitja kot lastnino med drugim pomeni, da moramo prenehati vzrejati vse živali za človekovo uporabo, vključno s "hišnimi ljubljenčki"."

    Dovolite, da podrobneje razložim zakaj takšno stališče:

    PRVIČ:
    Ne glede na to ali sami sebe imenujemo skrbniki, ljubitelji ali prijatelji naših psov, mačk, hrčkov, itd., je realnost takšna, da smo njihovi lastniki. V naši družbi imajo namreč živali status lastnine (tako v pravnem kot kulturnem smislu). Čeprav imajo morda za nas "višjo sentimentalno" vrednost, pa so naše živali v resnici le naša last. Last, ki se ne razlikuje od ostalih predmetov, premičnin ali nepremičnin, ki jih posedujemo. Živali so uporabljene izključno kot sredstvo za zadovoljitev človekovih teženj. In čeprav pravimo, da priznavamo živalim moralno vrednost in da jih ne dojemamo kot navadne predmete, njihov status lastnine v resnici pomeni, da pravzaprav nimajo moralne vrednosti; imajo le ekonomsko vrednost, oziroma vrednost, ki jim jo dodelimo ljudje - njihovi lastniki.

    Vsi razpoznavamo, da je obravnavati druge ljudi kot lastnino v nasprotju s priznanjem ljudi za bitja z moralno vrednostjo. Vsi sprejemamo temeljno moralno načelo, ki pravi, da mora biti vsem ljudem (ne glede na njihove osebne značilnosti - barva kože, spol, inteligenca, spolna usmerjenost, stopnja fizične ali duševne razvitosti, itd.) priznana osnovna moralna pravica do tega, da niso obravnavani kot lastnina. Navsezadnje ravno na tem načelu sloni celotna svetovna obsodba človeškega suženjstva. Lastniški status živali pomeni, da so živali obravnavane kot predmeti, ne glede na to ali si morda prizadevamo z njimi ravnati "ljubeče". Toda med človeškimi in ne-človeškimi živalmi ni nobene takšne razlike, ki bi lahko upravičila nepriznavanje enake temeljne pravice vsem živalim, kot jo priznavamo vsem ljudem. Vsem čutečim bitjem (ljudem in živalim) moramo priznati enakovrednost v tem, da niso obravnavana oz. uporabljena izključno kot lastnina in sredstvo za dosego človekovih ciljev. Abolicionistični pristop k pravicam živali zavzema jasno stališče, da je vsakršna uporaba živali nemoralna, ne glede na morebitne koristi, ki jih to prinaša ljudem ter ne glede na bolj ali manj "humani" način uporabljanja.

    DRUGIČ:
    Udomačene živali niso niti približno podobne temu, kar naj bi v resnici bile. Tekom zgodovine jih je človek s križanjem in gensko manipulacijo tako zelo spremenil, da sploh ne spominjajo več na živali izpred nekaj tisočletij. Zato ta bitja niso del naravnega sveta, ampak del sveta, ki smo ga mi umetno ustvarili. Ta bitja smo razvili za svoje sebične namene – hrano, obleko, družbo, zabavo, šport, itd. Zanje smo ustvarili umetni svet, v katerem jih izkoriščamo na vse mogoče načine. Te nekdaj veličastne, samostojne živali smo si podredili in jih naredili popolnoma odvisne od nas. Udomačeni psi, mačke, hrčki, itd. ne zmorejo skrbeti sami zase. Mi kontroliramo vse njihove potrebe in odločamo o vseh aspektih njihovih življenj - v kakšnih pogojih bodo živele, kje in kdaj bodo spale, kdaj in koliko bodo jedle, ali bodo imele svežo vodo, kdaj bodo šle ven na svež zrak (če sploh), skratka ta bitja smo si v celoti podredili in njihova življenja zreducirali na golo služenje našim interesom. Zato ta nemočna bitja v resnici niso ne živali, ne ljudje – so nekaj vmes. So popolnoma ranljiva bitja, prepuščena na našo milost in nemilost.

    In ker se udomačene živali niso znašle v tej godlji po svoji krivdi, temveč izključno zaradi ravnanja človeka, je edino pravično, da jih ponovno "osvobodimo". Osvoboditev ne pomeni, da jih spustimo v divjino (navsezadnje tam sploh ne bi preživele), ampak da jih nehamo "proizvajati", da torej prenehamo z načrtno vzrejo novih in novih udomačenih živali, bodisi za zrezek, pašteto, mleko, jogurt, sir, jajca, čevlje, jakno ali za "hišne ljubljenčke".

    TRETJIČ:
    Mačke, pse, hrčke, morske prašičke, kune, činčile, papagaje, ribe, pajke, kanarčke, kače, zajčke in druge živali se množično proizvaja kot po tekočem traku, podobno kot vijake v tovarni ali so (v primeru eksotičnih živali) zajete v naravi in se jih prevaža na dolge razdalje, ki je za mnoge usodna. "Hišne ljubljenčke" se trži na enak način kot predmete. Vzreditelji in trgovina z živalmi zgolj odgovarjajo na povpraševanje ljudi, enako kot v primeru proizvodnje živil živalskega izvora, zato je glavna odgovornost na nas, da prenehamo zahtevati oz. povpraševati po (živih ali ubitih) živalih. Čeprav nekateri lepo skrbijo za svoje hišne živali, je mnogo več takih, ki z njimi ravnajo zelo slabo. Npr. v ZDA večina psov preživi v enem domu manj kot dve leti, preden so odvrženi na cesto, v zavetišče ali oddani novemu lastniku. Več kot 70% vseh ljudi, ki posvojijo živali, jih kasneje tudi odvrže. Mnogi jih kupijo kot igračko svojim otrokom, a se jih kmalu naveličajo in znebijo. Vsi poznamo tudi grozljive zgodbe o sosednjih psih na kratkih verigah, ki preživijo večino svojega življenja osamljeni. Mesta širom sveta so polna brezdomnih, zavrženih mačk in psov, ki živijo nesrečno življenje in bodisi stradajo bodisi zmrznejo, podležejo boleznim, ali pa so trpinčeni s strani ljudi. Veliko je tudi takšnih ljudi, ki trdijo, da imajo radi svoje hišne živali, a jih brezčutno iznakazijo z rezanjem ušes, repkov ali puljenjem njihovih krempljev, da ne bi popraskali pohištva, itd.

    Svojo hišno žival resda lahko obravnavamo kot družinskega člana in ji priznavamo inherentno vrednost njenega življenja ter je ne smatramo kot potrošno blago. Toda naša skrb za našo žival v resnici pomeni le, da svojo živalsko lastnino vrednotimo višje od njene tržne vrednosti. Nič drugega. In če si premislimo ter se odločimo, da bomo svojemu psu vsakodnevno zadajali hude udarce kot neke vrste "vzgojni ukrep" ali da ne bomo hranili svoje mačke, češ da bo bolj motivirana za lovljenje miši v kleti, ali pa da bomo "evtanazirali" (beri: ubili) svojo žival, ker ne želimo več finančnih izdatkov zanjo, bo naša odločitev zaščitena z zakonom. Imamo dovoljenje, da vrednotimo svojo lastnino kot se nam zahoče. Lahko jo vrednotimo visoko ali nizko (ali jo celo ubijemo).

    Na primer: za svoj avtomobil lahko skrbim lepo in ga redno čistim ali pa se ga odločim pustiti rjaveti in propadati. To je popolnoma moja svobodna izbira. Dokler mu zagotavljam minimalno vzdrževanje, ki omogoča, da opravi tehnični pregled, je vsaka druga odločitev v zvezi z mojim avtom, vključno z odločitvijo, da ga oddam trgovcu z rabljenimi deli, čisto moja stvar. Dokler zagotavljam minimalno hrano, vodo in zatočišče za svojo hišno žival, je katerakoli druga odločitev, razen sadističnega mučenja živali, povsem moja stvar, vključno z odločitvijo, da jo odvržem na cesto ali oddam v zavetišče (kjer je veliko živali po izteku 30-dnevnega zakonskega roka bodisi ubitih ali prodanih v raziskave), ali jo nesem "uspavat" k veterinarju.

    Skratka, naša osnovna moralna dolžnost je, da prenehamo podpirati načrtno vzrejanje vseh udomačenih živali ter karseda dobro poskrbimo za tiste, ki so že tukaj, dokler ne umrejo naravne smrti. Toda predpogoj je, da postanemo vegani in izobražujemo oz. pozivamo druge ljudi k veganstvu kot moralnem imperativu. Ne moremo biti za pravičnost v odnosu do živali in hkrati ostajati tiho glede tega, da je veganstvo moralna osnova, ali celo osebno jesti živali in njihove izločke, se oblačiti vanje, obiskovati živalske vrtove, aquaparke, cirkuse z živalmi, konjske dirke, bikoborbe ali kakorkoli drugače sodelovati pri izkoriščanju živali (mimogrede: nobene moralne razlike ni med mesom ter ostalimi živili živalskega izvora - mlekom, mlečnimi izdelki in jajci: vsa vsebujejo trpljenje, vsa vsebujejo smrt in vsa predstavljajo nepravičnost, ne glede na bolj ali manj "humano" ravnanje z njimi).

    ČETRTIČ:
    Nekateri ljudje, ki ugovarjajo argumentu, ki ga predstavljamo abolicionistični vegani, pravijo, da imajo vse živali in tako tudi "hišni ljubljenčki" temeljno pravico do razmnoževanja oz. do nadaljevanja vrste, zato naj jih ne bi smeli sterilizirati oz. kastrirati.

    Odgovor zakaj je ta teza moralno zgrešena, je še najlažje razumljiv, če uporabimo analogijo v človeškem kontekstu:

    Dejstvo je, da bomo ljudje v prihodnosti ustvarjali "umetne ljudi". Pravzaprav se obstoječa tehnologija že zelo nagiba v to smer (menda celo že obstajajo zametki prvih poskusov). Skratka, ustvarjalo se bo ljudi za potrebe takšnih in drugačnih del (večinoma nevarnih ali zelo utrujajočih del, ki jih običajni človek ne zmore). Težnja bo ustvariti takšne ljudi, ki bodo čimbolj fizično sposobni, a hkrati čustveno nerazviti, otopeli in vodljivi, zato da bodo bili sposobni opraviti vse zadane naloge (kakršnekoli že). Njihova življenja in celoten njihov obstoj bo namenjen služenju drugim ljudem. Na svet bomo spravili posameznike, čigar življenja bodo v resnici ena sama žalost. Povedano drugače, to bodo novodobni sužnji, ki bodo izkoriščani v vseh ozirih.

    In zdaj pomislimo ... ali bi kdorkoli med nami rekel, da je temeljna pravica teh načrtno ustvarjenih ljudi (duševno pohabljenih sužnjev) pravica do razmnoževanja in nadaljevanja vrste, zato, da bomo lahko še naprej izkoriščali tudi njihove potomce? Večina bi se strinjala, da je tovrsten predlog sprevržen. Če je kaj temeljna pravica, je to prenehati z načrtnim ustvarjanjem teh ljudi, jih prenehati izkoriščati ter na primeren način poskrbeti za vse tiste, ki so že ustvarjeni.

    Enako je z udomačenimi živalmi. Tu so zato, ker smo jih mi umetno ustvarili za naše egoistične potrebe. Temeljna pravičnost pomeni prenehati jih načrtno vzrejati in prenehati trgovati z njimi, nič drugače kot v primeru umetno ustvarjenih človeških sužnjev.

    Se pravi, osnovna moralna dolžnost vseh ljudi je, da:
    1. postanemo vegani,
    2. izobražujemo in pozivamo javnost k veganstvu kot moralni osnovi oz. temeljni pravičnosti,
    3. ne kupujemo psov, mačk, zajčkov, ptic, kokoši, pujskov, koz, jagenjčkov, krav, itd., temveč posvajamo in spodbujamo k posvajanju vseh obstoječih brezdomnih in pomoči potrebnih živali vseh vrst ter k njihovi sterilizaciji/kastraciji.

    Svet bo precej bolj pravičen in narava bo veliko bolj naravna brez udomačenih živali.

    Leon Kralj

    Za več informacij o abolicionističnem pristopu k pravicam živali, obiščite:
    leonkralj.blogspot.si
    www.AbolitionistApproach.com
    www.howdoigovegan.com

    Lahko mi tudi pišete na:
    abolicionizem@gmail.com
    0
    -1
  • ajvard 13. marec 2017 ob 20:22
    vegan

    sem vsejed.
    a s tvojim komentarjem glede hišnih ljubljenčkov se skoraj v celoti strinjam.

    meni se žival-hišni ljubljenček, zdi nekako "pohabljeno" bitje, za zadovoljevanje frustracij.
    lastnika. vem, da se ne strinjaš, a meni se zdi bolj normalno in naravno pojesti žival, kot pa jo imeti za ljubljenčka.

    naježim se, ko kdo reče, da je pes najboljši človekov prijatelj. zame je to sociopatski odnos do živali. in do ljudi.
    0
    0
  • naturalshine 13. marec 2017 ob 20:58
    Lp.. meni se pa zdi da je dandanes imeti žival in lepo za njo skrbeti še najmanjše zlo.. sicer danes marsikaj ni kot bi moralo biti. Prej sem prebral da je bilo par 100 otrok ubitih v Siriji.. hočem reči da ne bi moraliziral preveč kaj je prav in kaj ne. A se mi zdi da ce nekdo vzame brezdomno macko domov in lepo skrbi za njo je ro bolke kot da jo kak psiho brcne..ustreli z zracno..ali pa ji kam porine petardo.. strinjam se da ni naravno da je zaprta..kastrirana itd. Ampak kaj je danes naravno.. borba z mlini na veter. Sicer imam macko a jo je moja zena pripeljala v zakon od prej. Kljub temu da tudi sam nisem za zapiranje živali..pa je ta mačka že tako boga da se še trave boji..mislim da bi jo v 15 minitah zunaj povozilo..ampak ok lahko bi rekli da bi to bilo naravno..pa je res?
    0
    0
  • Olorin 13. marec 2017 ob 21:05
    Mi imamo macko, ker nam lovi misi in voluharje na vrtu. Torej izpolnjuje svoje tisocletja staro poslanstvo.
    0
    0
  • Freezer91 13. marec 2017 ob 21:19
    @ajvard in @vegan
    Ko se vama bo v potresu zrušila hiša na glavo ali vaju bo zasul snežni plaz, si bosta še kako želela da vaju izvohajo reševalni psi.
    Ki, mimogrede, ponesrečence najdejo precej hitreje kot ljudje. Da ne bo izgovorov...
    0
    0
  • vegan 13. marec 2017 ob 21:25
    Pozdravljen, @ajvard. Hvala za tvoj odziv.

    Med drugim si zapisal:
    »vem, da se ne strinjaš, a meni se zdi bolj normalno in naravno pojesti žival, kot pa jo imeti za ljubljenčka.«

    Ni pomembno katero dejanje je bolj »normalno«, oboje je nemoralno. Ne moremo moralno upravičiti niti jedenja živali, niti njihovega udomačevanja. Da to spoznaš, sploh ne rabiš verjeti v teorijo pravic živali, dovolj je že, če se strinjaš s tem, da živalim ni prav povzročati trpljenja in smrti po nepotrebnem (s čimer se strinjamo praktično vsi ljudje). Nihče namreč ne rabi jesti živil živalskega izvora, da bi bil optimalno zdrav. Niti otroci, niti nosečnice, doječe matere, športniki ali starostniki. Nihče. To, da rastlinska hrana zadosti vsem hranilnim potrebam človeškega organizma, je konsenz znanosti in uradno stališče vseh največjih in najuglednejših prehranskih organizacij in zdravstvenih ustanov na svetu: https://docs.zoho.com/writer/open/wqsz4f35d7bbe17cc4319ab31503d58820394

    Se pravi, če meniš, da imajo živali moralno vrednost (da niso predmeti) in da je naša osnovna moralna obveza, da jim ne zadajamo nepotrebnega trpljenja in smrti, potem je EDINA razumna odločitev ta, da postaneš vegan. Si bodisi vegan, bodisi sodeluješ v zadajanju nepotrebnega trpljenja in smrti živalim. Tretja možnost ne obstaja. Postati vegan je zelo(!) enostavno, boljše za zdravje, boljše za okolje in predvsem – je moralno pravilna odločitev.

    Vabljen k nadaljnjem razmišljanju o tej tematiki. Če se ti bo porodil še kakšen pomislek ali vprašanje, se lahko obrneš na moj e-mail oz. na spletne strani, ki sem jih ponudil v prejšnjem komentarju.

    Lp, Leon
    0
    0
  • ajvard 13. marec 2017 ob 21:52
    vegan

    se ne bova "ujela".
    zame je jesti živali normalno, moralno...

    imeti živali za "prijatelje" pa pač ne.

    mi imamo manjšo kmetijo. eno do dve telici, včasih kake
    0
    0
  • ajvard 13. marec 2017 ob 21:59
    vegan

    se ne bova "ujela".
    zame je jesti živali normalno, moralno sprejemljivo...

    imeti živali za "prijatelje" pa pač ne.

    mi imamo manjšo kmetijo. eno do dve telici, včasih kakega prašiča, pa kokoši.

    na naši gorski kmetiji se zelenjavno ne bi mogli preživeti. ni pogojev.
    ne bom pa jedel oreščkov ali soje iz drugega konca sveta in vmes prispeval k temu, da zaradi posledic prekomernega letalskega prevoza umre par sto tjulnov ali belih medvedov.

    mi živimo lokalno, s tem kar imamo. in se s tem preživljamo. mesa ali zelenjave pa v trgovini itak ne kupujemo.

    ko obrodi tisto malo zelenjave, so veseli in smo na njej. zadnje dni smo na regratu. vmes med letom smo tudi na svinjini.

    vsega po malem in po pameti.
    0
    0
  • vegan 13. marec 2017 ob 22:01
    @naturalshine

    Napisal si:
    "A se mi zdi, da če nekdo vzame brezdomno mačko domov in lepo skrbi za njo, je to bolje kot da jo kak psiho brcne."

    Vsekakor. Kot sem zapisal v svojem prvem komentarju (oz. v blogu), je naša DOLŽNOST poskrbeti za vse brezdomne, pomoči potrebne udomačene živali. Toda ta dolžnost ni nič manjša od te, da nehamo spodbujati načrtno vzrejo novih in novih živali za človekovo uporabo.

    In predvsem: vedi, da ni nobene razlike med živalmi, ki jih rešuješ in živalmi, ki jih ješ. Vsaka žival ceni svoje življenje, četudi ga ne ceni nihče drug. Življenje je ljubo vsem.
    0
    0
  • vegan 13. marec 2017 ob 22:34
    @ajvard

    Napisal si:
    "Na naši gorski kmetiji se zelenjavno ne bi mogli preživeti. Ni pogojev."

    V resnici NIHČE med nami ni v situaciji, ko bi moral izbirati med tem ali bo jedel živali ali pa bo umrl. Nismo na samotnem otoku sredi oceana ali na Severnem tečaju, smo sredi civilizacije. Čisto VSI imamo dostop do ogromne ponudbe živil rastlinskega izvora, za vsak okus in vsak žep, in to v vseh letnih časih. Ne rabiš jesti soje ali oreščkov iz drugega konca sveta, če ne želiš. Slednje ni predpogoj za to, da si vegan.

    To kar želiš v resnici reči je, da ti je bolj priročno, da si "postrežeš" z življenjem drugega bitja kot da se potrudiš stopiti do prve trgovine, tržnice ali ponudnika sadja, zelenjave, žit ali česarkoli rastlinskega že. In vsi se strinjamo, da priročnost ne more biti utemeljen razlog za uboj, ravno tako kot ne more biti užitek ali navada - toda to so dejansko EDINI razlogi, ki jih lahko ponudimo v zagovor, da izkoriščamo, ubijamo in jemo živali. Namreč, če bi nekdo mučil psa ali mačko in dejal, da to počne zato, ker pač uživa v tem početju oz. da je tako navajen, bi vsi ostro obsodili takšno razlago in bi nam bilo jasno, da njegov razlog ni upravičen. Toda, če nismo vegani, pravzaprav nismo v moralnem smislu nič drugačni od njega. Tudi mi ne moremo podati drugega razloga, kot navada (priročnost) ali užitek.
    0
    0
 

Avdio & Video

  • Živalski blues: Delfini

  • Kje pozimi spijo sive vrane

  • Prijetna in nagajiva družba

  • Viteški anoli

Facebook

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov.

S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!