Novice

Izgubljeni in nepripravljeni planinci odžirajo dragoceni čas reševalcem

Pred vrhuncem planinske sezone pozivi k primerni opremi in pripravi na pot

13. junij 2017 ob 18:41
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Planinci, gore, hribi
Poletni meseci veljajo za vrhunec planinske oz. gorniške sezone. Velika večina od skupno 181 planinskih koč, zavetišč in bivakov je že odprta. Na Planinski zvezi Slovenije ob tem predvsem pozivajo, naj se gorniki na pot odpravljajo primerno psihofizično pripravljeni in opremljeni. Foto: BoBo

Gorski reševalci so letos do prve tretjine junija opravili že 154 intervencij, kar je 54 več kot v enakem obdobju lani. Vrhunec planinske sezone pa šele prihaja, zato se znova poziva k previdnosti.

Največ nesreč v gorah se je zgodilo zaradi zdrsov, kar 42-krat, veliko pa je tudi primerov nepoznavanja terena in nezadostne pripravljenosti. V sedmih primerih se je nesreča končala tragično.

V prihajajočih poletnih mesecih pa gorski reševalci kot navadno pričakujejo še večji obisk gora, zato je strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Matjaž Šerkezi na današnji novinarski konferenci podal nekaj osnovnih priporočil za takšne izlete.

V ne prevelik nahrbtnik poleg hrane in pijače po njegovih besedah sodijo tudi prva pomoč, čelna svetilka, kapa in rokavice ter t. i. astronavtska folija za zaščito morebitnega poškodovanega pred vremenskimi vplivi.

Planinski čevlji naj ne bodo pretežki, a naj imajo trden podplat. Za visokogorje so še vedno najprimernejši gojzarji, saj zaščitijo gležnje in prste pred morebitnimi poškodbami, je pojasnil. Sploh za pohode v visokogorje sta zelo priporočljiva tudi čelada in samovarovalni komplet.

Ne pozabite na zavarovanje!
Na pot v gore se odpravljamo navsezgodaj, ob četrti ali peti zjutraj, da se tako izognemo hujši vročini in morebitnim popoldanskim nevihtam. Če se tja odpravljamo z otroki, pot prilagodimo njim, svetuje Šerkezi. Za kronične bolnike pa velja, naj se pred potjo posvetujejo z zdravnikom, saj specifične razmere v gorah lahko okrepijo bolezensko stanje.

Šerkezi je ob tem posebej pozval planince, ki se odpravljajo v tuje gore, naj si uredijo zavarovanje. Obstajajo namreč primeri, ko so se gorniki poškodovali, nato pa morali v kratkem času pokriti stroške oskrbe v višini celo do 7000 evrov.

Želijo biti na voljo tistim, ki jih zares potrebujejo
V poletnih mesecih so sicer ekipe gorskih reševalcev, zdravnikov in policistov na brniškem letališču v stalni pripravljenosti. Redno dežurstvo poteka že od 2. junija in bo trajalo do 1. oktobra - v juliju in avgustu vse dni v tednu, sicer pa od ponedeljka do nedelje, je dodal Robert Kralj s posebne policijske enote za gorsko enoto policije in pomočnik vodje letalske policijske enote.

Kot je pojasnil, v času poletnega dežurstva ekipe opravijo okoli 140 posredovanj, kar je več kot tretjina vseh posredovanj v gorah.

Pri tem je po njegovih besedah skrb vzbujajoče, da se povečuje število reševanj tistih, ki v gore odhajajo fizično in psihično nepripravljeni, ali takšnih, ki se izgubljajo po brezpotjih. To za kar nekaj časa zavzame reševalno ekipo, ki bi bila sicer lahko na voljo tistim, ki so res v življenjski nevarnosti, je opomnil. Tudi zaradi teh bodo policisti gorske enote tudi letos opravili vrsto preventivnih aktivnosti.

Ne mahajte v pozdrav
V primeru poškodbe je sicer za reševalce bistveno, da dobijo informacijo o kraju, številu poškodovanih in o primernosti vremenskih razmer za helikoptersko reševanje. Posebej pa je Kralj planince pozval, naj reševalnemu helikopterju ne mahajo v pozdrav, saj s tem lahko zavedejo reševalno ekipo, ki bi lahko sklepala, da mahajoči sporočajo, kje je poškodovanec.

V reševanje poškodovanih in obolelih v slovenskih gorah se vključuje tudi Slovenska vojska. Stotnik Aljoša Kirbiš, ki pilotira helikopter Bell 412, je med drugim pojasnil, da so letos v ta namen posredovali že 36-krat.

Reševalcem bo sicer odslej delo lajšal tudi program Saros, ki zagotavlja reliefni vpogled na planinske poti tudi tam, kjer jih sicer prerašča gozd. Obiskovalcem na drugi strani pa bo lahko v pomoč brezplačni poučni strip z naslovom Gorska medicina za vsakogar, ki bralcu predstavi nevarnosti za zdravje, ki jih skriva gorski svet, in tudi preventivne dejavnosti.

T. H. Prijavi napako
 

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 31

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor


  • josh k. 13. junij 2017 ob 19:00
    Všasih ni bilo vseh teh nasvetov kako in kaj , pa je bilo vsem jasno kako opremljen v gore. Pa to ne velja samo za konkreten primer, nasveti vsak dan prav za vsako stvar. Zdaj ali so danes ljudje ko kure ali pa, da mediji uganjajo paniko.
    +9
    -9
  • Micesar 13. junij 2017 ob 19:16
    josh k. ne problem je v tem, da se ljudje odpravljajo v gore vse bolj množično. In s tem se poveča tudi število ljudi, ki ne razmišljajo s trezno glavo. Ni zastojn rek: "Gora ni nora..."
    P.S. letos grem v posočje na dopust, vendar ne bomo pretiravali po zahtevnih poteh. Gremo malo pogledat sledi prve vojne.
    +15
    -1
  • dečko 13. junij 2017 ob 19:40
    "Izgubljeni in nepripravljeni planinci odžirajo dragoceni čas reševalcem", ne vem kako naj to razumem. Mar ni njihov glavni namen pomagat planincem, ki se znajdejo v takšnih ali drugačnih težavah. Kdo pa je pripravljen in kdo ne, hm, kdo bi to lahko sodil? Vsak zase najbrz; vse ostalo predvidevanja in ugibanja
    +7
    -20
  • mikic007 13. junij 2017 ob 20:19
    @decko

    Saj je povsem jasno povedano. Nepotrebni klici, torej vsi tisti, ki se zgodijo zaradi brezvezne nepremisljenosti, kot so slabi čevlji, omagan planinec na prezahtevni poti in podobno, zahtevajo intervencijo, medtem pa se lahko zgodi resna nesreča. Čas prihoda se podaljša in lahko je usodno. In ne, ni isto če nekdo nepripravljen omaga pod Kredarico ali pa nekdo zdrsne na zahtevni poti. Slednje se lahko zgodi vsakomur, prvo je pa pač možno preprečiti že pred odhodom s preventivnim obveščanjem. In da, reševalci rešujejo vse, ne morejo pa biti povsod...
    +11
    -3
  • ajvard 13. junij 2017 ob 20:26
    za gore je potrebna pamet in postopnost.

    pretirana opremljenost je breme. leto nazaj me je neznanec na poti čez Prag, po kateri sem šel že100x, prepričeval, da je na poti čez Plemenice.

    prvič gor, pa čez Plemenice, ki to niso bile. ker gre za najbolj razgledno pot je rekel!

    poskušal sem mu razložiti, neuspešno.

    nato sem nadaljeval hitreje kot on. kako se mu je izšlo ne vem. upam vsaj, da ve, po kateri poti je šel.
    +9
    -1
  • firtoh 13. junij 2017 ob 21:39
    Naj naredijo zadevo profesionalno.V tujini ne moreš na hrib,brez da ne plačaš zavarovanje,nekje zahtevajo vodnika.Ko bodo ljudje plačali reševanje,bo tudi tukaj nastal red.Drugače pa vsaka čast fantom,ki pomagajo.
    +1
    -3
  • DrMinistr 13. junij 2017 ob 22:20
    Obstajajo namreč primeri, ko so se gorniki poškodovali, nato pa morali v kratkem času pokriti stroške oskrbe v višini celo do 7000 evrov.

    V Švici samo da helikopter vzleti, pa je že taka cifra. Da niti ne omenjam kakšnih zahtevnejših reševanj.

    Sicer pa ja, je vedno večji naval v gore, vedno več je nepripravljenih, nepravilno opremljenih, morda preveč korajžnih in posledično vedno več nesreč. Morda bi res veljalo pospešiti razmišljanje v smeri, da postanejo reševanja, ko se je nesreča zgodila zaradi hude malomarnosti plačljiva (saj neka zakonska podlaga že obstaja, v praksi pa je malo drugače).
    +2
    -2
  • Skippy 14. junij 2017 ob 00:09
    Ko bodo ljudje plačali reševanje,bo tudi tukaj nastal red.

    Kaj pa misliš, kdo plačuje reševanja, če ne ljudje? A davki se sami plačajo?

    Plačujemo najvišje davke in prispevke na svetu, pa ne dobimo skoraj ničesar več. A zdaj pa naj ljudje še teh par reševanj na leto znova plačajo iz žepa? Zakaj je potrebno vsako stvar v tej državi plačati 3x?
    +9
    -1
  • Skippy 14. junij 2017 ob 00:11
    Mar ni njihov glavni namen pomagat planincem, ki se znajdejo v takšnih ali drugačnih težavah. Kdo pa je pripravljen in kdo ne, hm, kdo bi to lahko sodil?

    Pa tu gor so strokovnjaki za vse. Iz istega razloga je razpadel slovenski zdravstveni sistem. Vsi plačujemo ogromno denarja, pa se prebira kdo od plačnikov bo upravičen in kdo ne. Ker so do pomoči upravičeni samo kao eni, ki plačajo, drugi, ki pa plačajo (pa četudi 100x več iz plače), pa baje ne.
    +3
    -2
  • Skippy 14. junij 2017 ob 00:13
    V Švici je obdavčitev ljudi polovico nižja, imajo zasebno zdravstvo in zasebne zdravstvene zavarovalnice. Pač se bo potrebno odločiti, ali vsi plačujemo vse zase ali pač imamo visoke davke in nekaj dobimo kot družba.

    Ne moremo pa hkrati plačevati visokih davkov, ki gredo tudi za reševanje, in potem še reševanje plačati 2x ali 3x.
    +11
    -3
 

Avdio & Video

  • Nevarnost zastrupitve z oporečnim mesom

  • Varuh pravic živali

  • Na Apaškem polju zastrupljenih več psov

  • Nemški volčji špic

Facebook

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov.

S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!