Znanost in tehnologija
Trk z Andromedo
Simulacija dogajanja med združevanjem Andromede in Galaksije. Foto: ICRAR
Trk z Andromedo
Simulacija izgleda na nebu med združevanjem meglenic. Foto: NASA, ESA, Z. Levay and R. van der Marel (STScI), and A. Mellinger
Trk z Andromedo
Takšne simulacije so računsko izjemno zahtevne. Foto: ICRAR

Dodaj v

Andromeda ne bo pogoltnila naše Galaksije

Nova ocena mase Andromede
24. februar 2018 ob 15:49
Ljubljana - MMC RTV SLO

Domača Galaksija Rimska cesta bo čez štiri milijarde let trčila s sosednjo Andromedo in se porazgubila v njej, saj je precej manjša. Nova raziskava pa kaže, da to ne drži.

Astronomi Mednarodnega centra za radijsko astronomijo (ICRAR) so poskrbeli za novo oceno mase sosednje galaksije, Andromede. Ta je pomembna zaradi trčenja, ki se bo zgodilo čez milijarde let, in vprašanja, kaj se bo z našim širšim domovanjem takrat zgodilo.

Dozdajšnje raziskave so maso Andromede postavile na od dva do trikrat več od Galaksije. Nova raziskava, objavljena v publikaciji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society (MNRAS), pa masi izenačuje.

Andromeda vsebuje za 800 milijard Sonc mase, kar je primerljivo z našo meglenico. Do ocene so prišli z novo tehniko, piše v sporočilu za javnost. Iskali so ubežno hitrost. "Rakete z Zemlje v vesolje pošiljamo z najmanj 11 kilometri na sekundo, da lahko pobegnejo težnosti planeta," je dejal Prajwal Kafle, astrofizik in vodja raziskave. "Domača Galaksija Rimska cesta je od našega drobcenega planeta več bilijonkrat masivnejša in da bi ji lahko ušli, potrebujemo hitrost najmanj 550 kilometrov na sekundo."

Po Kaflejevem mnenju so dozdajšnje raziskave precenile količino temne snovi v Andromedi.

"Z merjenjem hitrosti brzečih zvezd smo ugotovili, da ima to osvetje precej manj temne snovi, kot smo mislili do zdaj, zgolj tretjino," je izjavil.

Temna snov je naziv za neznano substanco v vesolju, ki je ne moremo neposredno zaznati, lahko pa opazimo njen težnostni vpliv na preostalo snov. Prek tega je znanost do zdaj postavila oceno, da temna snov zavzema kar 80 odstotkov snovne mase vesolja.

Kaj se bo zgodilo ... takrat
Zdaj, ko Andromeda ni več "veliki brat", je treba znova modelirati veliki trk, ki se bo zgodil čez štiri milijarde let. Trk sicer ni dobeseden kot srečanje dveh trdnih teles. Razdalje med zvezdami so velike, galaksije so posledično relativno redke in srečanje dveh bi bilo bolj podobno letu dveh rojev mušic. Le da so zvezde in črne luknje precej bolj težnostno privlačne, zato bi prišlo do velikega premešanja. Kako pa bo premešanje potekalo, je odvisno od velikosti posamezne galaksije.

Kafle trdi, da sveža ugotovitev "popolnoma spremeni" razumevanje lokalnega dogajanja. "Izjemno razburljivo je, da nam je uspelo z novo metodo na glavo obrniti naše razumevanje dogajanja v Krajevni skupini galaksij."

Model so tudi izdelali, viden je v spodnjem pripetem videoposnetku.

Srečanje dveh rojev mušic
"Trk" galaksij tudi ultimativno ni uničujoč. Velike meglenice so pogosto nastale ravno z združevanjem manjših (tudi Andromeda). Je pa lahko najmanj nekoristen za posamezna območja, saj premeša nekoč dokaj stabilne razmere. Mimoleteče druge zvezde, sistemi ali črne luknje bi lahko s privlakom razdrli sončni sistem ali pa ga povlekli v področja, kjer je sevanje drugih teles za življenje uničujoče. A ker bo do takrat Sonce že postalo rdeča velikanka, pri tem pa prepeklo in pogoltnilo Zemljo, je vprašanje najbrž irelevantno. Živelj tega planeta se bo ali preselil drugam ali pa izginil, in to skoraj povsem brez sledi.

Po trku nastala nova galaksija bo imela elipsasto obliko, glede na simulacije pa se bo naše Osončje pomaknilo mnogo dlje od središča galaksije, kot je zdaj.

Teorije o trku galaksij so že več let predmet raziskovanja vesoljskih strokovnjakov. Andromeda, ki jo je prvi leta 964 zaznal perzijski astronom Abd Al Rahman Al Sufi, proti Rimski cesti drvi s hitrostjo 402.000 kilometrov na uro.

Hierarhija od spodaj navzgor
Kakšna pa je dejanska galaktična in medgalaktična okolica? Začnimo pri Zemlji: je tretji kamen od Sonca, del Osončja. Sončni sistem je nekje proti koncu enega številnih krakov naše domače Galaksije Rimske ceste.

Galaksija je del Krajevne skupine 54 galaksij, ki med drugim obsega Andromedo in Galaksijo v Trikotniku.

Naša Krajevna skupina je del še mnogo večje strukture, Krajevne nadjate oziroma Nadjate v Devici. Nadjate so tisti deli velike kozmične mreže, kjer se niti stikajo med seboj. Nadjata v Devici se razteza na 110 milijonih svetlobnih let in ima vsaj 100 skupin in gruč galaksij. Vse skupaj pa naj bi bilo del še večje strukture, imenovane Laniakea.

Andromeda and the Milky Way Collide! from ICRAR on Vimeo.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Bombast
# 24.02.2018 ob 15:53
No fajn, zdaj lahko mirno spim.
Highland
# 24.02.2018 ob 15:59
Ce slucajno zamudim oz zaspim me zbudite..
G.Bruno
# 24.02.2018 ob 17:05
3010eur
Začnite se ukvarjat z lakoto, ko rešite ta problem, se javite ...

Odpovej internetni priključek in si kupi sendvič. Problem rešen.
generusus
# 24.02.2018 ob 17:39
mb128

Ne drži kar praviš v prejšnjem postu. Prvič, v članku omenjen perzijski astronom je Andromedo opazoval leta 964 in objekt primerjal z oblačkom. Jasno, ni vedel, da gre za galaksijo. Drugič, ne drži, ko trdiš, da so astronomi do osemdesetih let prejšnjega stoletja verjeli, da je naša galaksija vse Vesolje, ampak so že po Hublovih raziskavah, ki jih je opravil leta 1929, dobro vedeli, da je Vesolje veliko večje kot so mislili pred tem.
Roky89
# 24.02.2018 ob 17:30
@3010eur
Eni rešujejo lakoto, drugi rešujejo naravo, tretji uganke našega obstoja, četrti pa svojo lastno, itd. Pač ljudi je ogromno, vsak ima svoje interese in vsak poskuša v okviru svojih interesov narediti kar se le da. Če hočeš, da se reši problem lakote, pa lahko tudi sam ukrepaš.
Znanost stimulira radovednost ljudi, stimulira odkrivanje novih dejstev o svetu okoli nas iz katerih lahko izpeljemo marsikaj in izboljšamo življenje ne le nekaterim, ampak vsem. Tudi za eksperimentiranje z elektriko se je domnevalo, da je vse skupi en velik lari-fari in tudi takrat je bilo OGROMNO ljudi lačnih (proporcionalno glede na populacijo več kot danes), pa dvomim, da te ta odkritja Faradaya, Tesle, Volta, Weberja, Ampera in drugih brihtnih glav, ki niso reševala lakote in težav tistih časov, ampak so se obadali s tem kaj so strele, kaj preveč motijo... ali?
Al pa mal bolj outlandish primer: Mal si poglej, kaj so nam dale brezvezne raziskave v jedrsko magnetno resonanco, ki so jo upravljali Rabi, Puch, Parcell in drugi zapravljalci javnega denarja in sredstev za reševanje lakote... spoiler - sem prepričan, da te je dohtar že poslal na to in namen teh raziskav ni nikoli bil medicinske narave.

@SamoRes
Eni so vremenarji, ki se ukvarjajo s kompleksnimi gibanji delcev v ogromni kapljevini, ki je bolj podoben sistemu, podvreženemu teoriji kaosa. Drugo pa so astrofiziki, ki opazujejo vesolje z vsemi možnimi metodami in poskušajo na podlagi OPAZOVANJ izpeljati matematične modele, s katerimi lahko povedo kaj se dogaja. Dve ZELO ZELO različne stvari. Sem prepričan, da se nisi nikoli poglobil niti v eno. :)
G.Bruno
# 24.02.2018 ob 18:31
Krimsky
V dobrih knjigarnah lahko kupiš knjige o teorijah zarot.

... ali pa kupiš kakšno dobro knjigo.
kasandra
# 24.02.2018 ob 16:33
Uff, mi je odleglo. Se bomo čez štiri milijarde let naprej pogovarjali, zabeležite si termin.
G.Bruno
# 24.02.2018 ob 17:41
mb128
Dejansko bo letnica kar prava.
Potem je zelo dolgo živel. Abd al-Rahman al-Sufi, rojen 7 decembra 903.
Včasih se splača pogledat na tvojo osovraženo Wikipedijo
Abd al-Rahman al-Sufi
generusus
# 24.02.2018 ob 16:57
MMC, popravite leto odkritja Andromede. Odkril oziroma opazoval jo je omenjen perzijski astronom leta 964, ne pa 1964, kot ste nepravilno zapisali.
malikan
# 24.02.2018 ob 15:56
Kaj je to Sočni sistem?
opat
# 24.02.2018 ob 16:29
Bomo videli kaj bo!
generusus
# 24.02.2018 ob 17:44
SamoRes

"Najprej za en teden vnaprej pravilno napovejte vreme."

Če bi se ti spoznal na tematiko, bi moral vedeti, da je veliko lažje napovedati kozmološke dogodke za desetine ali celo stotine milijonov let v prihodnosti mnogo lažje, kot pa vreme za več dni ali celo tednov v naprej.
ateistek
# 25.02.2018 ob 01:44
@RogergR

ampak me vseeno zbode...najprej "ugotovijo", da so se pri "oceni" zmotili za približno 10x, pol pa že razglabljajo kako bo srečanje obeh galaksij potekalo v tej novi sceni...

In kaj te ima tukaj za zbosti? Gre za proces, ki se mu reče učenje. Torej, če danes nekaj vemo in se potem izkaže za napačno, ne razumem zakaj bi nam to moralo iti na živce. Umi nekatetih ne prenesejo spremembo ampam zgleda raje živijo v svetem prepričanju, da se to ne sme spremeniti?Si predstavljate kako živčen bi bil potem človek iz kamene dobe, če bi videl koliko danes vemo v primarjavi z njim?
luckyss
# 24.02.2018 ob 17:57
@tartaarus
Hja, lahko pa rečemo tudi da je ta "temina" le neznanka v enačbi brez katere se račun ne izide...;)
copcop
# 24.02.2018 ob 17:31
Začnite se ukvarjat z lakoto, ko rešite ta problem, se javite ...

Ta problem je že zdavnaj rešen. Teoretično. Praktično pa se Zahodnjaki, kamor spadate tudi vi, ne želimo odpovedati udobju preobilja. Sredstva namesto pomoči potrebnim raje namenjamo za lastno ugodje.

In koliko premoženju ste vi namenili v korist lačnim?
Rosimario
# 24.02.2018 ob 16:31
Se pravi da bomo preživeli.
copcop
# 25.02.2018 ob 09:19
Krimsky
Višinski posnetki LR Orbiterja niso tisto kar bi rad, želim si hi-res posnetke (npr. 20 MB) zastave, roverja, človeških stopinj, mesta pristanka/vzleta lunarnega modula …

Hi-res posnetke imate na voljo, posneli so jih Američani po pristanku na Luni. Če pa želite nove, investirajte nekaj milijard in organizirajte misijo, ki bo zadovoljila vaše želje. Nihče vam ne brani.
G.Bruno
# 25.02.2018 ob 07:52
Krimsky
Da je bil Apollo 'fake' ne pravim jaz ampak učiteljica v filmu Interstellar.
ROFLMAO
tartaarus
# 24.02.2018 ob 18:13
@mb128

Hubble je že 1923 odkril, da je "spiralna meglica" Andromeda popolnoma predeleč stran, da bi se še vedno nahajala v Rimski cesti. Leta 1925 je bila njegova najdba tudi uradno objavlena. Kasnje v letu 1929 pa je Hubble odkril še, da se vesolje tudi razširjuje.

Kakor koli, v vsake primeru niso verjeli da je celotno vesolje le naša galaksija do 80ih let prejšnega stoletja.
Homer.
# 25.02.2018 ob 19:45
@becar
Znanost si ne dela utvar, da je vsevedna. Nova spoznanja nadgrajujejo prejšnja nepopolna.

Newtonovi zakoni perfektno delujejo pri nas doma (na Zemlji), v vesolju pa precej neuporabni.
Newtonu se ni niti sanjalo o kakšni ukrivljenosti prostora-čas in kakšni relativnostni teoriji.

Atom je bil nekoč veljal za najmanjši delec, pa je znanost ugotovila, da je v atomu še nekaj

Črna snov je pravzaprav ponesrečen prevod, saj je bolj pravilen prevod za "Dark matter" "temna snov". Temna pa zato, ker ne oddaja nobene svetlobe, žarčenja, ali česarkoli. Vemo pa, da nekaj vpliva na gravitacijo in da je te "temne snovi" več kot vidne.

No, če bi se le malo podučil, potem bi se vzdržal takih komentarjev........
lemur
# 24.02.2018 ob 20:01
Znanstveniki so še nedolgo nazaj trdili, da je zemlja ravna in da se sonce vrti okoli zemlje.

Nedolgo tega, vzemimo za primer 3. stoletje pr.n.š, je Aristarh zasnoval heliocentrični model. V istem stoletju je Eratosten izmeril obseg Zemlje - iz česar je razvidno, da mu koncept ravne Zemlje ni bil kaj prida blizu.

Kot neveden osebek te vprašujem, kaj se bo po tvoje zgodilo z Andromedo.
Homer.
# 25.02.2018 ob 13:45
Znanost je nenehno popravljanje do sedaj znanega z novimi spoznanji....
Le vera sloni na dogmah in se teh drži kot "pijanec plota".
Pa še vera pod pritiski znanstvenih dognanj spreminja svoja stališča. Npr zemlja ni več ploščata in sonce se ne vrti okrog zemlje (razen za nekaj "genijev", ki tukaj pišejo nebuloze).

Ker je "črna snov" neznanka, o kateri ne vemo nič in sproti popravljamo količino te snovi, da ustreza dogajanju v vesolju, je tudi logično da to vpliva na matematične modele s katerim simulirajo gibanje galaksij.

Nekaterim je pač to težko razumeti.......
Vongobongo
# 25.02.2018 ob 09:43
Krimsky

Hm ;) Ni smiselno posiljat stvari da posnamejo prejsni pristanek na luni. Samo da potesijo ljudi , ki neverjamejo ( in tudi pol nebi verjeli ). To je lahko naredi privatnik z svojim denarjem. Ostali bojo raziskoval druga podrocja lune , ki se niso raziskovana ali zelo malo ;)

Ps; tudi leta 2018 nebos videl zvezd na posnetkih ;) za to je kriva svetloba in ne zarota. ;p Vprasi strica googla bo vse razlozil ;)
copcop
# 24.02.2018 ob 23:43
Krimsky
O ideji, da bi katerakoli država z vesoljskim programom, posnela sledove Apollo pristankov na Luni – sanjam že nekaj let.

Sledove je posnel NASA Lunar Reconnaissance Orbiter (LRO), na fotografijah je zelo lepo vidna oprema Apollo pristankov še danes.

Lahko pa zadevo obrnete. Vemo, da Sovjetska zveza ni nikoli nasprotovala ameriškim trditvam. Če menite, da so Apollo pristanki na Luni fake news, kako to, da tega Sovjetska zveza takrat ni javno razkrinkala in Ameriške trditve postavila na laž? Saj so vendar izgubili vesoljsko tekmo, kar je bil za njih velik udarec. Res menite, da bi Sovjeti mirno gledali ameriške laži?
Vongobongo
# 25.02.2018 ob 10:20
Krimsky

Ne rabis nic priznavat in se posipavat z pepelom ;) A tko k sm rekel, ni glavna stvar misije posneti pristanek na luni , ampak raziskovanje novih delov lune. Ce bo pa kaksen robotek sel stopinje posnet , pa tudi uredu. Vendar je to potrata denarja in casa, saj bi lahko odkril kaj drugega ta robotek. Zato pa tudi , naj to naredi privatnik ;p

Tko da bo na posnetkih samo skalovje, zate ne zanimivo, za geologe zelo zanimivo ;p
Kobalt
# 25.02.2018 ob 09:02
V bistvu sem hotel povedati, da matematika deluje vedno, "astrozgodbice" s katerimi kvaziznansveniki najraje zbujajo pozornost, pa so s časom več ali manj vse ovržene ali spremenjene v nepoznavnost ali zanemarljivost.
Večina "intelektualcev" nima pojma o osnovah astronomije, seveda pa obvladajo črne luknje, zlato spiralo,...


V bistvu sploh ne veš kaj hočeš povedati, ne prej, še manj pa sedaj. (v komentarju na prvi strani govoriš o naklonjenosti znanosti mat+slo, na 4. strani pa pokažeš, da tudi tega ne znaš aplicirati v svoji pisariji: v prvem stavku je ena vejica preveč!)

"Astrozgodbice" kot jih ti imenuješ so preverljive, seveda pa zato potrebuješ malce več znanja napredne matematike, fizike in še česa. Dvomim, da vas ima večina kaj več kot pomanjkljivo OŠ. Nekomu, ki se z znanostjo ukvarja dnevno že desetletja težko rečemo "kvazi", nekomu, ki pa takole občasno pametuje brez podlage pa že lahko rečemo kvaziintelektualec. In nikakor ne drži da so sčasoma ovržene, lahko so na podlagi razpoložljivih podatkov sicer pomanjkljive, in se sčasoma z novimi dognanji dopolnijo. Kar se pa ovrže, pa v osnovi ni bilo sprejeto kot veljavna teorija.

Imaš kak konkreten znanstven primer, ki je najprej veljal in je sedaj ovržen?
Vongobongo
# 24.02.2018 ob 22:51
Spet sopek smesnih komentarjev ;)
lemur
# 24.02.2018 ob 20:04
P.S.: Kot neveden osebek te vprašujem, kaj se bo po tvoje zgodilo z Andromedo.

V danem trenutku se zanašam, da se bo zgodilo to, kar piše v članku, ki ga komentirava. Ker nisem astrofizik, v takih zadevah raje zaupam ljudem, ki so astrofiziki.
luckyss
# 24.02.2018 ob 16:20
Namesto "temna snov in temna energija"...bi lahko uporabili termin..."pojma nimamo"...
Res sramota, da se za raziskavo vesolja namenja le delček sredstev, ki se namenjajo oboroževanju in pobijanju..
Bo spet potreben reset in znova ?!
Tako dolgo se bomo šli svoj egotrip, da bo prepozno....en asteroid premera 1km nas lahko ugasne za vekomaj...že jutri..
makoshark
# 01.03.2018 ob 23:59
mb128

Tebi manjkajo osnove fizike. O tem sva že prevečkrat debatirala. Če bi bil vešč, bi recimo s pomočjo Newtnovih zakonov lahko sam izračunal problem dveh teles. Rabiš tudi znanje matematike, reševanje parcialnih diferencialnih enačb. Pa to vse skupaj je še relativno lahko. Ti astrofiziki pa obvladajo še marsikaj drugega. Recimo GR.

Kako novinar napiše članek, pa niso odgovorni tisti, ki so delali konkretno raziskavo. Je pa novinar v podnaslov dodal, da gre za (novo) oceno. Znanstveniki pa točno vedo, da imajo vse napovedi neko napako in le to v raziskavah tudi ocenijo.

O gravitaciji imaš pa polno napisanega. Tudi drugačne hipoteze (enačba za privlak) od klasične Newtnove, ki se poskušajo izogniti "dark matter". Kot zanimivost, gravitacijska konstanta je zelo nenatačno izračunana, bolj nentančno kot katerakoli druga fizikalna konstanta.

Bom zaključil komentiranje v tej temi, nimam časa. Ob naslednji priliki pa lahko spet kaj več.
makoshark
# 27.02.2018 ob 20:49
mb128

Pa saj te ne uvrščam med flateartherje. Sem pa poskušal nazorno pokazati, kam pelje logika: "če ne poznamo vseh parametrov, so napovedi brez vrednosti". To enostavno ni res.

Seveda ni nujno, da je napoved pravilna. Imamo pa jo. Lahko jo seciramo, kritiziramo, lahko jo preverimo (no, to bo bolj težko), lahko jo izboljšamo ...

Od kje sem potegnil flatearth? Če po tvoje ne poznamo dovolj gravitacije, da bi delali zaključke, potem lahko zaključimo tudi na flatearth, ki ne priznava gravitacije.
mb128
# 27.02.2018 ob 10:30
Mislim a v tkanini prostor-čas poznamo vse faktorje, ki bi lahko vplivali na gibanje vesoljskih objektov?! Po moje ne! Dokaz za to so kometi, asteroidi v našem osončju za katere, če se že gibajo v smeri Zemlje, skoraj do konca ne vemo če bodo vanjo tudi trčili ali ne! Vsaj po moje je enako tudi glede galaksij tukaj pa je tudi časovno obdobje, ki je izredno dolgo. Ergo, Andromeda in Mlečna cesta lahko trčita ali pa tudi ne. V končni fazi je glede na to z našega vidika popolnoma vseeno ker naš planet ali ne bo podpiral življenja ali pa ga celo ne bo več ker bo pač nova naredila svoje! Torej nas, če bomo takrat kot živalska vrsta še obstajali, v tem osončju v katerem se nahajamo sedaj skoraj zagotovo ne bo več mogoče pa to velja tudi za galaksijo!
lemur
# 25.02.2018 ob 21:30
Vremensko napoved za par dni ali tednov vnaprej lahko dejansko preveris. Kozmoloskh napovedi za milijone let vnaprej pa ne.

In vendar je prav na področju meteorologije nastal koncept t.i. metuljevega efekta. Zanimiv bi bil kakšen input, ali obstaja primerljiv koncept na področju kozmologije (glede na to, da je vreme relativno zaprt sistem). Anyone?
MatjazP
# 25.02.2018 ob 13:13
Vsakič, ko znanost odkrije nekaj novega (in torej prizna, da se je nekje motila), izbruhnejo komentarji kot mozolji na mladoletniku.
"Sem vam rekel, da govorijo neumnosti" .. itd

Komaj čakam, da bo kateri od tukajšnjih forumašev že dobil svojo Nobelovo nagrado.
Guliarth
# 25.02.2018 ob 10:13
Vatikan naj proda vso zlato iz kleti in denar nameni v raziskavo vesolja. Konec koncev je to zlato žulj naših prednikov.
G.Bruno
# 24.02.2018 ob 23:23
Krimsky
Ah, gospod Bruno …
~
… če se jaz potrudim in napišem 5 stavkov, bi jih ti lahko napisal 6.
Tako se namreč to počne v civilizirani debati … ne pa da me skušaš 'odpraviti' z enim samim stavkom.


O dejstvih debata ni mogoča.
eMZe
# 24.02.2018 ob 23:18
KDO PREVAJA ENOTE, krucifiks.
Približuje se s približno 250.000 milj na uro (lahko povem tudi v čevljih: 13.000.00.000, palcih: 16.000.000.000 in sežnjih: 440.000.000), kar je približno 400.000 kilometrov na uro. Ne pa približno 402.336 ali 402.300 ali 402.000.
luckyss
# 24.02.2018 ob 17:58
Big Bang namreč..
tartaarus
# 24.02.2018 ob 17:53
@luckyss

Namesto "temna snov in temna energija"...bi lahko uporabili termin..."pojma nimamo"...

Pa vendar imamo nekaj pojma. Vemo da temna snov in temna energija skupaj zavzemata 95% celotne mase vesolja. Hkrati tudi vplive temne snovi nad gravitacijo v jatah galaksij in vplive temne energije na pospešeno razširjevanje vesolja.
makoshark
# 01.03.2018 ob 20:06
mb128

Kdo pa je rekel, da si napisal, da o soli vemo vse? Dal sem ti namig, da kljub temu, da imamo sedaj NaCl in ne "samo" sol, to še ne pomeni, da vemo vse o soli. To sem ti dal v razmislek. In isto velja za gravitacijo. O gravitaciji sedaj vemo dosti več, kot pa samo to, da "vse pade na Zemljo". In lahko dajemo napovedi iz tega znanja. To je pa tema članka.
makoshark
# 28.02.2018 ob 23:12
mb128

Točno to ti poskušam dopovedati skozi izmenjavo mnenj. Tega v naravoslovju ni. To z manj kot 100% je moj argument. In velja povsod v znanosti. Tudi pri gravitaciji. In sva prišla skupaj.
makoshark
# 27.02.2018 ob 21:37
mb128

To, kar ti opisuješ, velja za čisto vsako stvar v znanosti. Za vsako stvar poznamo "samo" učinke. Nobena enačba ni "čisto točna". Nobena napoved ni 100%. To je znanost. Fundament znanosti je dvom in ovrgljivost, vsako teorijo je v principu možno ovreči. Če za kakšno teorijo to ni možno, potem ni znanstvena teorija.

Ne gre za to, da jaz ne razumem tvojih zapisov. Gre za to, da ti glede na tvoje zapise fundamentalno ne razumeš, kaj je znanost.

Matematika pa je drugačna. Matematika je definirana od "spodaj navzgor". Tega "luksuza" naravoslovje nima.
makoshark
# 27.02.2018 ob 19:47
mb128

Ker po tvoje ne poznamo dovolj gravitacije in gravitonov, so torej vse napovedi v našem sončnem sistemu po tvoje "bolj tako". Torej jih vržimo skozi okno in gremo na flatearth!

Si moreš misliti, čeprav ne poznamo gravitacije tako, kot ti zahtevaš, da jo moramo poznati, napovedi v našem sistemu vseeno delajo v nulo in ne samo "bolj tako". Čudno ;-)
mb128
# 27.02.2018 ob 19:41
makoshark
Ja in ne obenem. Lahko napovemo ampak ta napoved je bolj tako.
Poglej le kako lahko govorimo o gravitaciji npr. če pa je graviton še vedno stvar le teorije. Šele ko bomo ne samo odkrili graviton ampak spoznali tudi njegove lasnosti bomo zagotovo vedeli kaj je gravitacija. Mene tudi moti npr. fizikalen nič. Mislim zame je nič zgolj nič. Saj vem fluktoacije pa to. Mislim od kdaj pa so te fluktoacije nič?! Kaj pa če je delec, ki se je glede na trenutno znanost, v naše dimenzije pojavil iz kakšne druge, ki je mi še nismo sposobni zaznati, kaj pa če delec čez čas dobi nekakšno stelth lasnost iz nam še neznanega razloga in zato za nas, našo tehnologijo, postane neviden?! Mislim je že kar dolgo o tega ko sem videl na yt, da je človek sposoben usločiti svetlobo tako da lahko skrije tank. Omejitev je ta da more opazovalec na tank gledati pod kotom 90°.
Ne vem makoshark mogoče se ti ta moja razmišljanja zdijo nora ampak taka vprašanja si zastavljam jaz in potem se odpravim na lov za odgovori! To je tudi glaven razlog, da do smrti nikoli ne bom prenehal spremljati znanosti! Zato go znanost go, go napredek go!
makoshark
# 27.02.2018 ob 19:10
mb128

Torej zagovarjaš tezo, da če ne poznamo delovanja "stvarstva" v celoti, da ne smemo ničesar napovedovati ;)

Naravoslovna znanost ima to "omejitev", da delovanje sveta spoznava skozi meritve in ne skozi definicije. Na podlagi tega se postavljajo modeli. In tisti modeli, ki dajejo najboljše rezultate, so pač najbolj uporablja za napovedovanje. Na tem torej temeljijo ti izračuni glede trka Andromede in Rimske ceste.

Recimo, za naš Sončni sistem in gibanje objetov v njem je stari dobri Newton še vedno uporaben, čeprav se je od takrat v fiziki "vse" spremenilo.
makoshark
# 27.02.2018 ob 17:17
mb128

Ali bo objekt trčil v Zemljo ali ne, je težko napovedati zato, ker majhne vhodne spremembe parametrov lahko povzročijo velike razlike. In ne zaradi tega, da bi česa ne poznali (za lokalni Sončni sistem seveda). Lahko recimo napovemo, da je Sončni sistem stabilen in bo v tej obliki še dolgo ostal (če ne bo kakšnega izjemnega dogodka).

Podobno je pri Andromedi in Rimski cesti. Napoved trka je (zaenkrat) zelo verjetna, da bi pa napovedali, kaj se bo pri trku zgodilo s posameznimi zvezdami, je pa "nemogoče".
Love_tigBitties
# 26.02.2018 ob 22:41
@roger Vau zlato Vegovo imas. Si ze skoraj na ravni najboljsih astrofizikov, lol.
makoshark
# 26.02.2018 ob 20:33
RogergR
Imam zlato vegovo recimo, jo imaš ti?

Zlato vegovo. Resno. To je tvoja referenca?

Čestitke za značko, ampak to žal ne šteje prav veliko. Imaš smisel za računstvo in reševanje matematičnih nalog, torej imaš osnovo. Ampak to je samo to, osnova.
Nikolaj
# 26.02.2018 ob 10:32
Že več let me matra nespečnost, saj se zelo bojim kakšne bodo posledice trka.
Homer.
# 26.02.2018 ob 07:13
Pričakovanje hitrih odgovorov je iluzija.
Primerjava z meteorologijo pa malo mimo, ali pa tudi ne......
Namreč ta napoved združitve galaksij, je nekako primerljiva z globalno napovedjo zračnih tokov (ki so predvidljivi), napovedati vreme na neki lokaciji za leto vnaprej, pa bi bilo podobno napovedi trka dveh planetov ob združitvi galaksij........
Kazalo