Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Ključ do razumevanja nastanka vesolja?
  • Znaten slovenski prispevek k projektu
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 164 glasov Ocenite to novico!
Cern
Veliki hadronski trkalnik v Cernu je mednarodni projekt. Načrtovalo in sestavilo ga je več kot 10.000 znanstvenikov in inženirjev iz več kot 100 držav. Slovenski znanstveniki igrajo pomembno vlogo. Foto: EPA
       Če le ne bo kakega neljubega pripetljaja z velikim hadronskim trkalnikom, bomo v naslednjem letu lahko res odpirali šampanjec.       
 Marko Mikuž, vodja raziskovalne skupine Atlas na Institutu Jožef Stefan
Cern
Občutljiva tipala zaznajo izjemno število trkov na sekundo. Iz ogromne mase podatkov morajo znanstveniki izluščiti tiste drobce, ki bi lahko spominjali na ostanke razpadlega Higgsovega bozona. Foto: MMC RTV SLO
       Prvič, morate znati zaznati vse, v kar Higgsov bozon razpade; in potem izračunati, iz česa so ti delci, ki ste jih zaznali, prišli. Če se vam ti delci večkrat ujamejo pri določeni masi, sklepate, da je nastal neki delec. Če tega delca še ne poznate, sklepate, da je nastalo nekaj novega.       
 Marko Mikuž
Marko Mikuž
Projekt je stekel tudi s slovenskim znanjem. Na sliki vodja slovenske raziskovalne skupine. Foto: MMC RTV SLO
Medijsko ime "božji delec" je bozon dobil zaradi knjige ameriškega fizika Leona Ledermana z naslovom: Božji delec: Če je vesolje odgovor, kaj je vprašanje? Lederman je pojasnil, da ime izhaja iz pomembnosti delca za današnjo fiziko. Kot drugi razlog pa je navedel, da mu založnik ni dovolil uporabiti prvega naslova, ki se je glasil "Od boga prekleti delec" (Namesto ang. God Particle - Goddamn Particle), predvsem zaradi njegove "zlobne narave" in ogromnih stroškov, ki jih je povzročil. Znanstvena srenja je nad poimenovanjem "božji" nezadovoljna, ker da prenapihuje njegovo pomembnost.
Higgsov potencial
Oblika Higgsovega potenciala spominja na dno steklenice šampanjca. Foto: Gonis
Leta 1993 je britanski minister za znanost fizikom dal izziv, naj na eni sami strani vsem razumljivo pojasnijo, kaj je Higgsov bozon in zakaj ga iščemo. Povzetek zmagovalnega odgovora Davida Millerja.
 
Higgsov mehanizem: Na zabavo pride predsednik vlade in se sprehaja prek sobe. Vsi v njegovi bližini ga želijo spoznati in se nagnetejo okoli njega. Tisti, od katerih se predsednik oddalji, se enakomerno vrnejo na prejšnja mesta. Ker se ljudje na zabavi gnetejo okoli premierja, ima ta skupno večjo maso kot po navadi, se zaradi nove "mase" počasneje premika po sobi. Hkrati pridobi večjo gibalno količino in se težje ustavi; in ko se enkrat ustavi, se težje spet premakne.

Higgsov bozon: V isti sobi enakomerno razporejenih članov stranke se razširijo govorice. Tisti pri vratih prvi slišijo, se nato obrnejo in govorice razširijo najbližjim sosedom. Čez sobo se – od vrat do drugega konca – razširi val gruč poslušalcev. Higgsov delec je namreč hkrati tudi valovanje. In če je bila prej gruča ljudi okoli premierja tista, ki mu je dala maso – maso imajo tudi gruče, ki po valovih razširjajo govorice.
Za podrobnejši in poljuden pregled fizike osnovnih delcev v branje priporočamo knjigo slovenskega fizika Janeza Strnada: Iz take snovi kot sanje: od atomov do kvarkov.

Dodaj v

"Božji delec", masa vsega stvarstva, dno steklenice šampanjca

Higgsov bozon naj bi vsemu obstajajočemu dal maso
25. december 2011 ob 15:18
Ljubljana - MMC RTV SLO

V letu 2012 naj bi dokončno vedeli, ali Higgsov bozon, ki ga že desetletje išče tisoče znanstvenikov v milijardnem kompleksu švicarskega podzemlja, resničen ali le (še) ena stranpot teoretične fizike.

Kaj je posebnega na Higgsovem bozonu, da ga išče tisoče znanstvenikov, da so se v iskanje prelile že desetine milijard evrov? Da se ob njegovi omembi zgane velika večina najpomembnejših svetovnih medijev? Je to res tisti ključen delec, ki vodi do razumevanja nastanka vesolja? Razlaga tega opevanega in skrivnostnega drobca, ki naj bi preveval vso stvarnost, je za večino neznanstvenih krogov izjemno težka naloga. Sega v samo osrčje izjemno zapletenih in deloma nepotrjenih teorij fizike.

Še več. Higgsov bozon je teorija. Je teoretični konstrukt, ki so si ga fiziki zamislili, da bi lahko že desetletja najširše sprejeta teorija o sestavi vesolja sploh delovala. Evropski center za jedrske raziskave (Cern), 7,5 milijarde evrov vreden raziskovalni kompleks 100 metrov pod površjem Švice, pa je zadnji v vrsti poskusov, da bi luknjo v standardnem modelu fizike osnovnih delcev zapolnili in dokazali.

Teoretično trenje orehove lupine okoli vesolja
Fizika namreč svet in pojavnost razlaga s kopico različnih, pogosto povsem nasprotujočih si teorij. Mnoge izmed njih delujejo samo v določenih okoliščinah, v drugih ne; druge večinoma uspešno delujejo, a hkrati obstajajo primeri, ki te iste teorije sesujejo. Vesolje ostaja polno ugank, ob katerih tudi največjim znanstvenim umom ostanejo čudenje nad obsežnostjo ter teoretični poskusi trenja orehove lupine vesolja.

Pred stoletji je eden izmed velikanov fizike, Isaac Newton, z opazovanjem odkril obstoj gravitacijske sile ter podal Newtonove zakone, ki so svet dolgo časa uspešno razlagali. Za časa Alberta Einsteina so spoznali, da Newtonovi zakoni delujejo le v določenih pogojih, da masa lahko ukrivlja čas in prostor ... s teorijo relativnosti nastopi povsem drugačno razumevanje zakonitosti. Tudi Einstein ni trajal dolgo – Bohrov model atoma je že leta 1913 pokazal, da se atomi v mnogih pogledih ne podrejajo Newtonovim in Einsteinovim zakonom, temveč zanje velja kvantna teorija.

Od neizmerne majhnosti do brezmejnosti vesolja
Fizika ima to težavo, da proučuje stvari od najmanjših možnih gradnikov vesolja do nepredstavljivo obsežnih planetov in jat galaksij, ne nazadnje do vesolja kot celote. Še več, ukvarja se tako s sedanjostjo kot trenutki tik pred domnevnim nastankom vesolja pred 14 milijardami let. Pri tem se za napovedi dogodkov in modelov zanaša na teorije, ki jih zatem potrjujejo ali zavračajo še desetletja po njihovem nastanku, saj navadno vključujejo obsežen del teoretičnih predpostavk. Na podlagi teh predpostavk nato zgradijo natančne matematične modele stvarnosti.

Ena takih teoretičnih predpostavk je tudi Higgsov bozon. Je del fizikalne teorije, imenovane standardni model osnovnih delcev. Ta razlaga najosnovnejše gradnike vsega, kar obstaja. Običajnemu človeku pa se zdi samoumevno, da kar obstaja, ima maso. Zakaj bi morali enemu delcu dodati neki drugi delec, da bi sploh imel maso? Fizikom je to vse prej kot samoumevno. Začenši s svetlobo: fotoni, delci svetlobe, ki pravkar padajo v vaše oko, nimajo mase.

Brez Higgsa je vse brez mase
A po standardnem modelu osnovnih delcev tudi prav nič drugega v tem vesolju samo po sebi sploh nima mase. Tudi vaši prsti na tipkovnici ne. Maso naj bi pridobili šele v interakciji s Higgsovim poljem, ki naj bi prežemalo vso stvarnost. Kateri so torej ti osnovni in najmanjši gradniki vsega vesolja? Nekoč so verjeli, da so to atomi (atom: grški izraz za 'nedeljiv'). Danes pa vemo, da se atomi delijo še na široko množico izjemno majhnih delcev, ki se po tej teoriji delijo na dve veliki skupini: fermione in bozone. Posplošeno povedano: fermioni so v glavnem tisti gradniki, ki se povezujejo z obstojem materije, medtem ko so bozoni v glavnem prenosniki sile.

Štiri osnovne interakcije med delci v naravi
V naravi delci medsebojno vplivajo drug na drugega na štiri poglavitne načine, pri vsakem pa deluje svoja vrsta bozona. Prvi način je elektromagnetizem, ki poteka med električno nabitimi delci, prenaša jo foton. Drugi način je šibka jedrska sila z bozonoma tipa W in Z, ki med drugim poteka v našem Soncu. Po jakosti je na prvem mestu močna jedrska sila, ki ohranja stabilnost atomov s t. i. gluoni. Na zadnjem mestu pa je gravitacija, največja težava prej omenjenega standardnega modela. Ta gravitacijske sile sploh ne obravnava ter je zato nepopoln. Da bi odpravili to pomanjkljivost, so sicer v nekaterih nadgradnjah teorije uvedli gravitone – bozone, ki prenašajo gravitacijsko silo.

Higgsov bozon je teoretični poskus zapolnitve te luknje. Je edini način, da se izračuni znotraj tega modela, ki je večinoma uspešen, izidejo.

Teorija natančno napovedala obstoj delcev
Kako lahko teoretični model, ki ne upošteva gravitacije, ene najočitnejših sil narave (zaradi nje se lahko sedi na stolu, beroč ta članek), sploh deluje? Dobra stran tega modela je, da je izjemno natančno napovedal obstoj in lastnosti velikega števila delcev, preden so jih sploh eksperimentalno zaznali, kaj šele dokazali. Slaba stran modela pa ostaja gravitacija. A stvari se v standardnem modelu še bolj zapletejo.

Znanstveniki trkalnika Hera so namreč s poskusi dokazali, da se prej omenjeni elektromagnetska sila ter šibka jedrska sila pri izjemno visokih temperaturah združita in sta torej v bistvu manifestaciji iste osnovne sile. Tako visoke temperature in energije pa so bile prisotne le malo po velikem poku, nastanku vesolja. Malo po njem je proces, imenovan Higgsov mehanizem, sili razdružil in pričel proces dodeljevanja mase. Higgsov mehanizem sam je že dokazan.

Po velikem poku elektromagnetizem isto s šibko silo
A težava je v tem, da ta dokazana enost elektrošibke sile velja le ob predpostavki, da osnovni delci nimajo mase. Poleg tega se mase nekaterih delcev ne skladajo s teoretičnimi izračuni teorije. Primer sta prej omenjena bozona W in Z, ki imata v končni fazi za delce zelo veliko maso, glede na izračune standardnega modela osnovnih delcev zelo preveliko. Edini način za odpravo tega razhajanja je predpostavka, da sta (kot tudi vsa ostala materija z maso) prežeta z dodatnim delcem, ki si ga je leta 1964 zamislil škotski fizik Peter Ware Higgs. Bozoni so sicer poimenovani po indijskem fiziku Satjendriju Natu Boseju.

Masa nastane ob interakciji delca s poljem
Ta dodatni Higgsov delec je del širšega Higgsovega polja, ki prežema vse obstoječe. Treba je tudi poudariti, da v kvantni fiziki ni jasne razmejitve med delcem in valovanjem polja – tudi Higgsov bozon lahko hkrati opišemo kot točkast delec in valovanje pripadajočega polja. Tu nastopi poglavitna točka teorije: Vsi ostali delci, ki potujejo skozi Higgsovo polje, z njim vstopijo v interakcijo in povzročijo neke vrste šum. Ta šum delcu podeli maso. Večji ko je delec ali atom, večjo motnjo povzroči v interakciji s Higgsovim poljem in večja je njegova masa. Zelo posplošena primerjava: Večja ko je žoga, več upora povzroča, ko leti skozi zrak. Drugi polje primerjajo z gostim sirupom, ki se oprime česar koli, kar potuje skoznje.

Dokaz obstoja Higgsovega polja je lahko le Higgsov bozon sam. Dokazovanje obstoja tega bozona pa je, kot pričajo desetletja, izjemno težaven in negotov podvig. Najprej morajo znanstveniki poustvariti nepredstavljivo ekstremne razmere, ki so vladale takoj po velikem poku. Tu nastopi Cernov veliki hadronski trkalnik. To je 27 kilometrov dolg krog, po katerem znanstveniki pošiljajo delce, pospešene do izjemno visokih hitrosti. Delci občasno trčijo drug v drugega, ob trku pa razpadejo na manjše komponente, med katerimi znanstveniki poskušajo zaznati Higgsov bozon.

Pri tem se spopadajo z dvema težavama. Pojavi se izjemno redko, le okoli enkrat na deset milijard trkov. Ker je sam po sebi nestabilen, po nastanku nemudoma razpade, znanstveniki pa so prisiljeni z ekstremno občutljivimi tipali iskati morebitne ostanke razpada Higgsovega bozona. To je edini možen dokaz in glavni smisel milijardne naložbe v to raziskavo.

Končno razkritje že prihodnje leto?
Sodeč po izjavah in seminarjih so Cernovi znanstveniki optimistični: po skoraj 50 letih od teoretičnega odkritja Higgsovega bozona naj bi v letu 2012 dokončno in nedvoumno potrdili ali ovrgli njegov dejanski obstoj. Pred 14 dnevi so namreč v dveh ločenih poskusih pri energiji okoli 125 GeV našli prav te sledi. Kot so razglasili na seminarju, teh sledi sicer še ni dovolj za razglasitev zgodovinskega odkritja, so pa na dobri poti, da se to z dovolj ponovitvami zgodi prihodnje leto.

Pri projektu sodelujejo tudi slovenski znanstveniki
Pri razvoju visoko zmogljivih tipal, ki med milijardami trkov delcev iščejo želene ostanke, sodelujejo tudi številni Slovenci. Slovenija sicer ni članica Cerna, a kljub temu pri njegovih raziskavah sodeluje že 30 let. Projektu Atlas, ki razvija tipala, pa se je ekipa z Inštituta Jožef Stefan pridružila leta 1996. Pred leti je na MMC-ju z vami klepetal vodja te skupine, Marko Mikuž – klepet je dostopen tukaj.

Kaj pomeni, če obstoj tega delca dokončno potrdijo? Nenadnih in praktičnih učinkov na življenje vsakdanjega Zemljana ne bo. V znanstveni srenji bo odzvenel velik a-ha!, saj bo potrjen standardni model fizike osnovnih delcev, ki se tako ali tako že veliko uporablja. Praksa je torej že tu. Več praskanja po znanstvenih skalpih bi prinesla zavrnitev obstoja tega delca, saj prej omenjeni model ponuja konsistentno in delujočo razlago za velik del stvarnosti.

Božji delec dna steklenice šampanjca
Pri tem se delec dejansko skoraj nič ne navezuje na koncept stvarjenja in "božjega", kot nakazuje priljubljeno medijsko ime, "božji delec". Tak naziv se je nanj zalepil zaradi knjige ameriškega fizika Leona Ledermana, ki ga je v anekdoti, opisani v okvirčku desno, dodal v naslov. Znanstveniki ob tem nazivu večinoma izražajo nejevoljo, saj takšno ime prenapihuje dejanski pomen delca za fizikalno teorijo. V britanskem časopisu Guardian so celo organizirali natečaj za alternativno ime in na koncu izbrali "bozon dna steklenice šampanjca", saj koncept Higgsovega potenciala nanj dejansko spominja – v letu 2012 pa se pričakuje odpiraje šampanjcev ob odkritju. Tudi če bodo dokazali njegov obstoj, bo ostalo odprtih veliko precej pomembnejših vprašanj o življenju, vesolju in sploh vsem.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
sammys
# 25.12.2011 ob 15:33
bravo RTV in g. Masten! super članek in primerno obsežen glede na pomembnost teme. upam, da nadaljujete s tem tempom in da bodo tudi v prihodnosti take teme bolj izpostavjene kot janševe in jankovičeve nepremičnine
Xter
# 25.12.2011 ob 16:04
Po mojem mnenju eden izmed najboljših člankov leta na strani RTV!!! (Ne iščimo, dlako v jajcu)
ateistek
# 25.12.2011 ob 16:23
@Whisperer:

Če bi ljudje tako razmišljali kot ti, bi se še vedno potikali po jamah. Sramota! Zakaj je sporno, če nek znanstvenik v Cernu pokasira 6000 evrov, medtem, ko jih lahko nek bančnih Goldman Sachsa ali žogobrc Real Madrira pokasirajo na milijone ??

Skratka, prav je, da si občutljiv za pravičnost, vendar je popolnoma neprimerno, da to pravičnost iščeš na področju znanosti. Si predstavljaš, koliko bogatstva bi imel znanstvenik ali tim znanstvenikov, ki so dali idejo za internet, pa vendar so ga ljudem dali v uporabo praktično zastonj. In veliko tega znanja bomo dobili tudi iz Cerna, ki ga bomo pozneje lahko implementirali v realno življenje od katerih bo lahko imelo koristi celotno človeštvo. Zato imajo takšni stvari neprecenljivo vrednost.

Drugič raje razmisli širše, preden napišeš tako neumnost.
ateistek
# 25.12.2011 ob 16:49
Super povzeto. Tokrat ste si zaslužili tisto mesečno plačilo prisilnega RTV prispevka :)
stsigismund
# 25.12.2011 ob 17:41
Res super članek! Zmaga pa zadnja poved: "Tudi če bodo dokazali njegov obstoj, bo ostalo odprtih veliko precej pomembnejših vprašanj o življenju, vesolju in sploh vsem." by Douglas Adams ;))
Ramus
# 25.12.2011 ob 15:55
"Če le ne bo kakega neljubega pripetljaja z Velikim hadronskim trkalnikom, bomo v naslednjem letu lahko res odpirali šampanjec"

Privoščim vam uspeh, tudi jaz bom nazdravil :)
thehumanist
# 25.12.2011 ob 15:34
Prosim, začnite razločevati med teorijo in hipotezo. V pogovornem jeziku teorija res pomeni nekaj nepotrjenega, v znanstvenem žargonu teorija pomeni znanstveno dejstvo. Obstoj Higgsa je hipoteza, ne pa teorija.

S tem ko novinarji ne ločujete med izrazoma samo povečujete znanstveno nepismenost med ljudmii, ki potem začnejo razlagati takšne zablode kot da so gravitacija, evolucija, elektromagnetizem (in tako dalje ...) "samo" teorije.
jest ne on
# 25.12.2011 ob 17:19
Bravo Aljoša!!!! Končno nekdo, ki ve kaj je njegova služba. Nekdo, ki se zaveda kako zahtevna je ta tema za nas lajike in se jo je potrudil razložit. Ne pa da moramo po prebranih nekaterih prispevkih, sami potem še 1 uro po spletu brskat da izvemo kaj več. Hvala za izčrpen prispevek!

Vesl Božič vsem!
papiga2
# 25.12.2011 ob 21:18
Nisem fizik in ne znanstvenik, me pa tak članek pritegne in si želim več strokovnih člankov.
generusus
# 25.12.2011 ob 17:57
Odličen članek. Eden najboljših v zadnjem času. Spodaj prilepljam še moj zelo poenostavljen komentar zakaj imajo stvari maso, ki sem ga v enem prejšnjih člankov (pred 14 dnevi) že objavil.

Božji delec (Higgsov bozon) bo pojasnil zakaj imajo stvari maso. Bozoni tvorijo t.i. Higgsovo polje. Masni delci (npr. atomi) se gibljejo v tem polju, ki prežema vse vesolje. Tisti masni delci, ki imajo s Higgsovim poljem bolj intenzivne interakcije so težji, tisti pa, ki imajo s poljem bolj šibke interakcije so lažji. Npr. atomi vodika so lažji od atomov železa zato, ker imajo atomi železa močnejše interakcije s poljem kot atomi vodika.

Zelo poljubna primerjava je naslednja: velika žoga (analogija: atom železa) ima pri potovanju skozi zrak (analogija: Higgsovo polje) veliko večji zračni upor (analogija: večjo maso) kot majhna žoga (analogija: atom vodika).
maggic
# 25.12.2011 ob 18:39
Zato s precejšnjo verjetnostjo (5126 letni ciklus) verjamem trditvam starodavnih Majev

Pri tako kratkem ciklusu je moralo biti že skoraj 1000 000 koncev sveta, odkar je nastala zemlja. :)
simon peter
# 25.12.2011 ob 17:34
Zadnjič sem po netu iskal razlago tega dogajanja v Zernu,
umeščenega v potrjene fizikalne teorije.
Nisem našel, zato sem zelo hvaležen RTVju in novinarju za ta članek.
Odlično!
majkomila
# 25.12.2011 ob 16:59
@Whisperer

Če pač še niso odkrili Bozona, smo mi ravnokar "Bozo-ta"- tebe! Upam, da veš, kdo je bil Bozo.
suveren123
# 26.12.2011 ob 00:19
Odličen članek, se pridružujem uporabniku Sammys-u, da gre za primeren obseg glede na relevantnost teme. Čeprav sam nefizik sem si vzel čas in ga podrobno prebral. Čestitke!!!! To je tisto, kar bi nas moralo zanimati - znanost, odkritja, umetnost, civilizirane teme! In ne politikantska preigravanja in parlamentarni otroški vrtci. Resne teme in resni novinarji! Hvala!
Benny_s
# 25.12.2011 ob 22:00
Čestitke, zelo dober in predvsem jasen in pregleden članek. Kar tako naprej, (p)ostanite nadpovprečni ;)
el CARTEL
# 25.12.2011 ob 17:15
"Če le ne bo kakega neljubega pripetljaja z Velikim hadronskim trkalnikom, bomo v naslednjem letu lahko res odpirali šampanjec"

ja, to, ali pa bo hardonski trkalnik ustvaril črno luknjo :D in bo odpiranje šampanjca potem oteženo hehe

Carbonfajbr @ "božji delec" je medijski konstruktu (dobro opisan tudi v članku, vsaj nastanek).. mediji vedno pograbijo ekstreme, povezane z znanostjo (tipa mitohondrijska "eva")..
ics
# 25.12.2011 ob 18:58
Tesla bi razlozu..ce bi bil se ziv seveda.
jaz_ti_on
# 25.12.2011 ob 18:28
Res bravo, ODL clanek!!!
stiba
# 25.12.2011 ob 21:02
Dober članek o tematiki, ki je ponavadi zapostavljena.
Vsem tistim, ki pravijo, da je to izguba denarja. Ne ni. Nikoli se ne ve kakšne koriti bomo imeli od tega. Večini ljudem se je zdelo teoretično delo fizikov in matematikov na področju kvantne mehanike v 20. letih prejšnjega stoletja brezvezno. No pa poglejte sedaj, vse elektronske naprave, ki jih uporabljamo danes brez tega abstraktno teoretičnega dela nebi bile mogoče. Od tega dela so bile koristi vendar ne takojšnje.
sosed9: Saj vse povedo kaj delajo tam. Če pa ti stvari ne razumeš je pa to tvoj problem.
mnator
# 25.12.2011 ob 17:06
42
Carbonfajbr
# 25.12.2011 ob 16:37
Upam da znanstvenikom res rata odkriti :) podpiram znanost, sam ne mi o Božjih delcih k bom kr bruhal ... vere se dregnejo v vsak drek!

Go Cern :)
tomjaz11
# 25.12.2011 ob 22:29
g. Masten za to novico dobiš 5.0 oceno. ;)
88-91
# 25.12.2011 ob 18:12
Gringos: pa kaj če človeštvo izumre, zaradi tega ne bo še konec sveta, kaj šele vesolja
problem43
# 29.12.2011 ob 14:05
nekateri pa imate resne komplekse kar se tiče denarja!

ko se omeni, da je vojna v iraku stala 1000 MILIJARD dolarjev vam sploh ni jasno kako veliko denarja je to in se potem jokcate, ker gre v znanost 7,5 milijarde :S

še ena primerjava, v slo imamo letnega primankljala 2 milijardi, se pravi v času ene vlade (4 leta) imamo večji minus kot je pa poraba več 10 letnega znanstvenega projekta...

tako, da jokavčki, ki bi imeli vse možne tehnične igračke in neke super duper eko naprave na strehah...NIČ od tega ne bi bilo, če ne bi bilo ZNANSTVENIKOV!
think
# 25.12.2011 ob 20:52
Prosim novinarje, da Higgsovega bozone ne kličete božji delec ker je ta privesek postal že prav nagravžen, pač nima nobene veze z realnim dogajanjem. Kot da bi kar naenkrat Sonce začeli klicati božja luč ali kaj podobnega...
Sicer pa je članek kar všečen in pohvala RTV-ju za končno dobro napisan članek. 10+ točk za zadnjo poved. :)
tomazicb
# 26.12.2011 ob 14:09
Res carski članek!
Bravo Aljoša! Spodbujam in se veselim še takšnih člankov, ki jih pač v "rumenih medijih" ne moreš najti. Naj najdejo tudi takšni članki prvo stran na portalu!
arto77
# 26.12.2011 ob 13:39
MaliPandit

relax man, uradna znanost napreduje
fashionpassion
# 26.12.2011 ob 11:26
Hvala. Več takih člankov, prosim. Dajte bit vsaj v enem delu poročanja malo bolj BBC in malo manj Pop TV, ker nekateri radi (ob rumenilu) preberemo tudi kaj bolj vsebinskega.
tonchek
# 26.12.2011 ob 10:33
Bi lahko že nehali s tem. Ko bomo prišli predaleč, nam bodo Matrico preprosto izklopili...
maggic
# 25.12.2011 ob 21:08
Večini ljudem se je zdelo teoretično delo fizikov in matematikov na področju kvantne mehanike v 20. letih prejšnjega stoletja brezvezno. No pa poglejte sedaj, vse elektronske naprave, ki jih uporabljamo danes brez tega abstraktno teoretičnega dela nebi bile mogoče.

Še Einstein sam je bil mnenja, da njegove teorije nikoli ne bodo prinesle praktičnih koristi. Se je zmotil...
SimikaL
# 26.12.2011 ob 10:26
Odlično napisano, še več takih člankov, prosim.
LosAlamos
# 25.12.2011 ob 22:42
po dolgem času en dober članek v znanost in tehnologija
Lyn19
# 25.12.2011 ob 20:42
bravo rtv! :))
Kejkoo
# 25.12.2011 ob 19:59
Bombastičen psevdo-znanstven članek.

No ja konec leta je, tudi v CERNu se začenja novo proračunsko leto ;)
Nikec3
# 25.12.2011 ob 19:38
Končno RTV. Nekaj smo dobili za naš prispevek.
mnator
# 25.12.2011 ob 17:07
42
dr Strangelove
# 31.12.2011 ob 14:23
@tupamaross, nočem biti žaljiv, a človek, ki ne zna pravilno uporabljati predloga s/z, nima prave osnove, da imajo njegove misli in razmišljanja kako večjo težo.
erru
# 26.12.2011 ob 17:55
V bistvu "Božji delec" sploh ni tko neumno poimenovano.. Saj namreč mrzlično iščejo nekaj kar morda celo ne obstaja ... Tko kot Bog za kerga ni nobenih dokazov, da obstaja, no razen v hipotezah in navodilih ala koran pa biblija ..
čezplotnik
# 26.12.2011 ob 11:46
Se pridružujem zgornjim pozitivnim kritikam, skratka odličen članek in le želimo si še več takih...
Sem fizik (pa ne delčkar), zato je bil ta članek zame tudi prijetna osvežitev dela snovi iz Fizike IV...
Blazz
# 25.12.2011 ob 22:36
knightwsnii pohvale za super spisan članek!
Gringos
# 25.12.2011 ob 18:40
88-91 - pa kaj če človeštvo izumre, zaradi tega ne bo še konec sveta, kaj šele vesolja
Nisem zapisal,da bo konec vesolja,ampak samo (verjeten) konec človeka (tako razumem Maje). Konec sveta (Zemlje),pa zanstveniki napovedujejo čez nekaj naslednjih milijard let (nas takrat ne bo več bolela glava),ko se bo umirajoče Sonce razširilo (nastanek rdeče zvezde) do takšnih razsežnosti,da bodo vanj zajeti - Merkur,Venera in Zemlja.
MUNGOS13
# 09.10.2013 ob 12:55
Vse skupaj le kup nesmislov...
Razlaga Higgsov_ega mehanizma, ki je dobila nagrado je sama po sebi kontradiktorna in kaže na osnovno nerazumevanje osnovnih zakonov fizike, citiram nagrajenno razlago Higgsov_ega mehanizma: "Ker se ljudje na zabavi gnetejo okoli premierja, ima ta skupno večjo maso kot po navadi, se zaradi nove "mase" počasneje premika po sobi. Hkrati pridobi večjo gibalno količino" ... nije nego... če ima večjo "maso" in se zaradi tega počasneje giblje ... potem ima enako ali skoraj nespremenjeno gibalno količlino... osnovni zakon fizike.... od kje potem dobi večjo gibalno količino....
Še večji nesmisel je, citiram: "znanstveniki pa so prisiljeni z ekstremno občutljivimi tipali iskati morebitne ostanke razpada Higgsovega bozona...", da iščeš nekaj, kar sploh ne veš kaj je po njegovih ostankih....... Sveta preproščina ti "znanstveniki" skupaj... Zapravljajo pa težke milijarde "za nič" ali skoraj za nič.. istočasno pa ostanki civilizacije (na milijone mrtvih podhranjenih in lačnih otrok...) ležijo vsepovsod po cestah te "zablujene" civilizacije... Bog (če bi ga res bilo) bi z žalostjo le rekel: Ne oprostite jim, ker vedo kaj delajo... Amen
Pa še to: Samo ime "božji delec" je nesmiselno, vendar pa najbolj posrečeno v tem nesmiselnem projektu... boljšega si niso mogli izbrati.. tudi bog je samo slutnja, ne obstaja, ga ni,..vendar nekateri (VELIKO NJIH ?!) ga ves čas išče, mu verjame, zapravlja denar in živi v "svojem oz. njegovem" svetu... To je pravo ime za vse slučajne ali namerne zablude vse dosedanje "božje civilizacije"...
MZ
# 03.01.2012 ob 09:11
Lastnosti, ki jih pripisujejo Higgsovemu bozonu, so sumljivo podobne tistim, ki naj bi jih imel eter, ki naj bi bil nekakšno polje, ki prevzema celotno vesolje.
bojanvasiljevic
# 27.12.2011 ob 01:10
In sploh o vsem?
bojanvasiljevic
# 27.12.2011 ob 00:59
Kaj pa Higgsov bozon lahko pove? (Ki je del vesolja)

Tudi če bodo dokazali njegov obstoj, bo ostalo odprtih veliko precej pomembnejših vprašanj o življenju, vesolju in sploh vsem.
MartinEs
# 27.12.2011 ob 00:52
Closed volumes tell spacetime how to curve itself
and the spacetime curvature tells matter how to behave.


...and the communication language is called gravity.
tupamaross
# 26.12.2011 ob 18:25
Kristjan,
oprosti. Imel sem strahovit promet na svojem blogu

"Komunistični manifest je biblija za naše levičarje"

in sem šele sedaj našel čas, da pokukam, kaj se v
"onstranstvu" dogaja. Zanima me vse, kar je v zvezi
z onstranstvom, predvsem pa tisto, kar je v zvezi z
večnostjo. Ne grem rad nekam, od koder ni več
vrnitve, še posebej ne v večna lovišča, če se prvo
ne prepričam, kako je kaj tam.

S spoštovanjem!
cgn
# 26.12.2011 ob 11:54
kaj to v sedanjih časih je bolj zanimivo gledat te kvarke in bozone v obliki nagometne žoge ki jih neki klovni brcajo po travi in jih množica primatov gleda in jim ploska za to pa so ti klovni , ki se kdaj tudi stepejo med seboj dosti bolje plačani od znanstvenikov v cernu
spodnjaklet
# 26.12.2011 ob 00:17
Človek mora najprej obvladati samega sebe.
Mi pa še zmeraj puščamo proste roke raznoraznim sadistom...
orožju
Znanost in tehnologija prideta za tem.
bluestar
# 25.12.2011 ob 23:56
Bozo...-n, če bi radi našli božji delec, bo treba v nedeljo k maši, he he....
Kazalo