Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 47 glasov Ocenite to novico!
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Repatica z razdalje osmih kilometrov. Fotografija krasi tudi naslovnico januarske revije Science. Foto: ESA/Rosetta/MPS OSIRIS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
       Ključni podatki:       
 
Prostornina: 21,4 km3
Masa: 1.0x10^13 kg
Gostota: 470 kg/m3
Poroznost: 70-80 %
Razmerje med izpihanim prahom in plini: 4:1
Temperatura na površini: od -93 do -43 stopinj Celzija
Temperatura pod površjem: od -243 do -113 stopinj Celzija
Količina odbite svetlobe (albedo): 6 odstotkov
Hitrost vrtenja: 1 obrat na 12,4043 ure
Vir: Science
Čurjumov - Gerasimenko
Natančno izmerjene dimenzije repatice. Foto: Esa
Philae
Philae še vedno niso našli (na posnetku med spuščanjem proti tlom). Foto: ESA/Rosetta/MPS for OSIRIS Team MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
Rosetta
Rosettin "sebek" z repatico v ozadju. Foto: ESA/Rosetta/Philae/CIVA

Dodaj v

Foto: V kometu nastaja razpoka

Kurja koža na vesoljski rački
25. januar 2015 ob 16:20,
zadnji poseg: 25. januar 2015 ob 17:33
Ljubljana - MMC RTV SLO

Vročina Sonca budi komet Čurjumov-Gerasimenko. Nove, bližnje fotografije sonde Rosetta kažejo nastajajoče razpoke in gejzirje vse dejavnejše repatice. Usoda sonde Philae je vse bolj negotova.

Zadeve okoli kometa 67P postajajo vse bolj drveče in vse bolj vroče. Trenutno potuje pri hitrosti 73.300 kilometrov na uro in ko bo letos poleti dosegel Sonce, bo dosegel že 123.100 kilometrov na uro. Z vsakim dnem ga Sonce bolj obžarja, kar budi zamrznjene pline in vodo v njem, da skozi novonastale luknje bruha navzven, trese komet in ustvarja dobro znani rep.

67P je od avgusta lani, ko ga je sonda Rosetta ujela, prepotoval 271 milijonov kilometrov. Ker se Soncu ne približuje po ravni črti, temveč po orbitalnem zavoju, se je njena oddaljenost od zvezde medtem zmanjšala za le 169 milijonov kilometrov. Trenutno je od Sonca oddaljena 370 milijonov kilometrov, kar pomeni, da je še vedno v območju asteroidov med orbito Jupitra in Marsa, ki jo bo prečkala junija letos in se Soncu najbolj približala 13. avgusta. Takrat bo od njega oddaljena 186 milijonov kilometrov in bo med orbitama Marsa ter Zemlje.

In kot kažejo najnovejše fotografije, ki jih je razgrnila Evropska vesoljska agencija, se ne zmanjšuje le razdalja. Nedvomno gre po isti poti tudi kometova masa. Na njem so se pojavile velike luknje, nekakšni vesoljski gejzirji, skoraj točno po sredini med dvema sredicama - komet je najbrž zlepljen iz dveh primerkov - pa nastaja razpoka. Posnetki nakazujejo, da utegne gmota nekoč razpasti vsaj na dva dela. Mogoče je, da se bo to zgodilo še letos poleti, ko bo kometova dejavnost približno stokrat večja. Če ne, pa ob kateri drugi priložnosti, saj kometova orbita traja le 6,45 leta.

Zatemnjena prihodnost Philae
Klifi se sesuvajo, kar je slabo znamenje za pristajalni laboratorij Philae. Ta čaka na močnejšo sončno svetlobo, ki bi ga ogrela in ga ponovno pognala nekje v prihodnjem mesecu. A če se bo klif nad robotom sesul, je z njim nepreklicno konec.

Dogajanje se bo med nadaljnjim približevanjem še intenziviralo. Med drugim se bo morala sama Rosetta, ki okoli repatice kroži, polagoma vse bolj oddaljevati, da je izmetani material ne bi poškodoval.

Medtem kapljajo nadaljnje znanstvene obdelave množice podatkov. Že decembra so Esini znanstveniki razkrili, da utegne večina vode na Zemlji svoj izvor iskati v asteroidih - in ne v kometih. Januarja pa je revija Science pristanku posvetila celotno, tematsko številko (lani je dogajanje tudi razglasila za najpomembnejši znanstveni dosežek leta).

Ledena prst
Izdaja revije je prinesla uvodne izide sedmih izmed enajstih Rosettinih instrumentov, sporočajo z Ese, in poudarjajo, da večina del šele prihaja. Med drugim je postalo jasno, da kometi niso masivne gmote ledu z nekaj prašnate primesi, temveč so precej bolj prašnati in celo skalnati. To je potrdila analiza izpihanega materiala, kjer je razmerje do plinov 4 proti 1.

Komet so prvič povsem natančno izmerili. Manjša kepa meri 2,6 x 2,3 x 1,8 kilometra, medtem ko večja meri 4,1 x 3,3 x 1,8 kilometra; kar celotno prostornino telesa pripelje na 21,5 kubičnega kilometra.

Gobasto, porozno telo
Njegova masa znaša deset milijard ton, gostota pa 470 kilogramov na kubični meter. Za primerjavo: gostota vode je skoraj tono na kubični meter, povprečna gostota Zemlje pa 5,5 tone na kubični meter. To pomeni, da je telo izjemno porozno. Skoraj 80 odstotkov telesa naj bi bilo luknjičastega.

Kamera OSIRIS je natančno posnela okoli sedem desetin celotne površine. S pomočjo posnetkov so znanstveniki površje razdelili na 19 področij ter jim nadeli imena staroegipčanskih bogov. Trdna tla so polna zelo raznolikih pojavov: klifov, melišč, "jezer" prahu, globelih ter stotine metrov visokih čeri. Predvsem so presenetljive sipine. Te na Zemlji nastajajo zaradi vetra, česar pa na kometih ni, razen občasno izpihanega materiala.

Dinamična tla
Površina se spreminja zelo hitro. Komet se namreč okoli svoje osi obrne v dobrih 12 urah. Ena stran se segreva na žarkih, druga ohlaja. Nekje se plini segrevajo in uparjajo, drugje se proces ustavlja. Instrumenti so pokazali, da je komet kot celota avgusta lani oddajal 1,2 litra vode na sekundo, medtem ko je je junija še tri decilitre. Večina vodne pare pride z vratu repatice. Nekatere najbolj strme stene so polne okoli tri metre velikih tekstur, ki so jim na Esi nadeli vzdevek "kurja koža" - pripravno, glede na to, da so celoten komet ljubkovalno poimenovali gumijasta kopalna račka.

BBC poroča, da utegne "kurja koža" marsikaj povedati o samem nastanku kometa. Razlaga se nanaša na lepljenje prahu in plinov pred 4,5 milijarde let v protoplanetarnem disku. Ta material naj bi se sprva zlepil v največ trimetrske "opeke" in iz še nepojasnjenega razloga ni mogel rasti dlje. Ko se je dovolj tovrstnih gradnikov zbralo v določenem območju, jih je gravitacija povezala skupaj v večjo gmoto.

Več v spodnji fotogaleriji, spomnimo pa lahko, da sta trenutno v kritični fazi še dve pomembni misiji. Sonda Dawn bo kmalu dosegla Cerero in tako opravila prvi obisk pritlikavega planeta v zgodovini. Prve dokaj kakovostne fotografije prihajajo. Druga odprava, New Horizons, ki bo kot prva obiskala Pluton, je pred dnevi vstopila v približevalno fazo.

Al. Ma., Foto: ESA/Rosetta/MPS OSIRIS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet, repatica
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet, repatica
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet, repatica
Prijavi napako
Komentarji
srsen
# 25.01.2015 ob 17:20
@Slovenec11

Če bi vsi tako razmišljali kot ti, bi še vedno po jamah živel. Razlog, da še vsi kraji na zemlji niso raziskani pa je tudi prav beden. Ti in jaz tudi ne obvladama slovenščine do potankosti, pa vseeno raziskujema druge jezike.

Res mi grejo na živce ljudje, ki so tako ozkogledi, da ne vidijo smisla v raziskavah...
20657
# 25.01.2015 ob 16:52
@champU: najlažje je odgovoriti na vprašanje o hitrosti. Tako kakor ne čutiš premikanja Zemlje glede na Sonce, tudi gibanja kometa ne bi zaznal (hitrosti obeh sta trenutno precej podobni). Komet je menda prašen, in če se na njem obdrži prah, bi se človek najbrž tudi. Ne pa nujno: plini, ki izparevajo z jedra kometa, nekaj prahu odpihnejo s sabo. Če bi se človek znašel na napačnem kraju, v katerem od "curkov" plina, bi ga morda ravno tako odneslo. Sicer pa Wikipedia pravi, da je ubežna hitrost približno 1 m/s. Če bi se odrinil z večjo hitrostjo, se na komet ne bi vrnil, če bi se z manjšo pa bi te ta navsezadnje pritegnil nazaj. Tako kakor te Zemlja, le veliko počasneje.
DrMinistr
# 25.01.2015 ob 17:43
tipicna novinarska fora. na kometu pac ni dneva. ali se tudi komet vrti okrog svoje osi???

Em...ja. Če bi prebral članek bi vedel.
Površina se spreminja zelo hitro. Komet se namreč okoli svoje osi obrne v dobrih 12 urah.
Nighthawk.si
# 25.01.2015 ob 16:59
moooodeeeel: Kaj točno bi te pa "odpihnilo" glede nato, da si v brezzračnem prostoru?!? Ni važno kakšna je hitrost v vesolju..."vetra v laseh" ne boš občutil.

champu: lahko bi se obdržal na površini samo ne odrini se premočno :) cca 1 m/s je ubežna hitrost
matjazmmc
# 25.01.2015 ob 16:54
Ta navedena podatka na desni v okvirčku pa ne bosta držala:
- Prostornina: 21,4 m3
- Masa: 1.0x1013 kg

Pravilno je:
- Prostornina: 21,4 km3
- Masa: 10^13 kg
DrMinistr
# 25.01.2015 ob 17:34
Vesolje ni brezračen prostor, napolnjuje ga namreč ETER

Super! Eter je precej gorljiv in če se res nahaja v vesolju v takih enormnh količinah, ga bi komot lahko uporabljali kot energent. Potem pa takoj rešimo vse probleme (Teš6, vojne za nafto, odvisnost od ruskega plina,...)
nori sosed
# 25.01.2015 ob 16:51
@moooodeeeel

Hahahaa, huda :)
ThinkIt
# 25.01.2015 ob 18:16
Škoda k povšrinski lander ne oddaja več podatkov,..
DrMinistr
# 25.01.2015 ob 17:36
Mi je pa prav neverjetno, da bo 4,5 milijard let star komet kot kaže razpadel ravno pred našimi očmi.
champU
# 25.01.2015 ob 16:58
20657 hvala za izčrpen odg. nekako tako sem si sam predstavljal, saj je na slikah vidno kamenje ki ga tudi ne 'odpihne'
Bi blo res zanimivo bit na takem objektu na trekingu, sam bi moral pazit da te pri kakšnem skoku s skale ne bi odneslo:)
mortir
# 25.01.2015 ob 17:25
hude fotke
Nighthawk.si
# 25.01.2015 ob 19:29
"Z vsakim dnem ga Sonce bolj obžarja

tipicna novinarska fora. na kometu pac ni dneva. ali se tudi komet vrti okrog svoje osi???"


prvo...ja komet se obrača okoli osi.

drugo...dan je mišljen kot časovna enota aka 24ur. tudi, če si na luni lahko rečeš, da si bil na luni pol dneva oz 12 ur a ne? ;)
20657
# 25.01.2015 ob 18:49
@Slovenec11: Glede na to, da pišeš o sitih ljudeh - ali mogoče veš, od kod pride hrana? In ali se ti zdi, da raziskovanje kometa kakorkoli škodi pridelavi in proizvodnji hrane? Ali pa so morda tehnologije, razvite za raziskovalne polete, širše uporabne v vesoljski industriji - ta pa v kmetijstvu?
izo
# 26.01.2015 ob 16:19
Vesolje ni brezračen prostor, napolnjuje ga namreč ETER, ki je praelement KAOSA, iz katerega je BOG naš stvarnik, USTVARIL nebo in zemljo, ter iz nje Adama, in nazadnje iz Adama Evo.

torej je kozmos neke vrste medgalaktična sperma?
gnusmasbra
# 25.01.2015 ob 19:26
Škoda, ker je sonda Philae končala na nezadostno osvetljenem delu kometa in ji je posledično zmanjkalo energije za preučevanje "recikliranja" materialov oziroma za odkrivanje novih zmesi, vendar že sam dosežek "pritrditve" na površju takšne velikanske premikajoče se gmote je občudovanja vreden, sploh po vseh težavah, ki so jih imeli s harpunami...
champU
# 25.01.2015 ob 16:33
Hipotetično: bi se človek obdržal na površju tega kometa v ustreznem skafandru in jeklenkami s kisikom? kako bi vplivala hitrost kometa nanj, kaj bi se zgodilo če bi se odrinil od tal in skočil?
serpent
# 26.01.2015 ob 20:50
@nimivseeno: "The comet’s covered in opaque, organic compounds. Although comet 67P is undoubtedly icy, it hardly shows any water ice on its surface at all. Which isn’t too surprising, as comets Tempel 1 and Hartley 2 didn’t have much ice on their surfaces either, A’Hearn says. Rosetta has yet to see sunlight reach every side of the comet yet, so there may still be some icy patches hidden from view.

But, researchers do see the comet spraying water vapor into space, which means water ice likely lies just beneath the surface. The ice doesn’t have to be more than a centimeter deep to be invisible from the infrared instruments that detect the ice. Indeed, the data from Philae’s first bounce suggested that there’s a hard layer of ice beneath 4 to 8 inches of dust."

http://www.wired.com/2015/01/weirdest-coolest-stuff-weve-learned-rosettas-comet-far/
gnusmasbra
# 26.01.2015 ob 09:00
Debata je rahlo smešna in 2 metra veliki "odkrušeni" deli kometa so izjemno redki. Satelit Rosetta bi, na primer, moral po vesolju potovati celo stoletje, da bi naletel na takšnega "velikana" :))

Citat iz članka pove, da so prašni delci večinoma veliki do 2 cm: 'But, at the time of the observations at least, the out-flowing grains are very small (less than 2 cm as we discussed in the previous section). In grains of these sizes, ice would take very little time to sublimate.'
McL
# 27.01.2015 ob 01:54
ma vsaj 90% obcinstva ni stekalo Moddela
izo
# 26.01.2015 ob 16:21
aja, sperme ni v stari zavezi..
RogergR
# 25.01.2015 ob 19:50
Če bi se človek znašel na napačnem kraju, v katerem od "curkov" plina, bi ga morda ravno tako odneslo

Ne bi ga odneslo, ti plini glede na komet sploh nimajo velike hitrosti.
awesome1
# 29.01.2015 ob 12:09
@serpent
Tvoja citiranja so zastarela. Od takrat smo spoznali marsikaj novega. :)
Yeah sure
# 27.01.2015 ob 09:09
ma vsaj 90% obcinstva ni stekalo Moddela

Po trenutnih minusih in plusih sodeč (+6 vs -24) bi rekel, da je to razmerje trenutno točno 80 %. :)
DrMatilda
# 26.01.2015 ob 17:10
Je pa res zanimivo, kako lahko nekje nastane taka gmota, drugje pa nič. Človek bi pričakoval bolj enakomerno transformacijo vesolja, ker pred Velikim pokom še ni bilo praznine, je energija vsega popolnoma zapolnila prostor stvarjenja vesolja, kmalu zatem pa je začela spreminjati agregatno stanje. Pojav se mi zdi podoben ot pri vodi, tudi gladina jezera ne zamerzne kar povsod in v hipu temveč se najprej pojavijo gosti kristalčki ledu, kjer se toplota najhitreje odvaja, ti pa se potem razširijo in prekrijejo vso gladino z debelo ledeno skorjo. Po tej logiki, bi moralo biti vesolje ogromna ledena plošča, ampak so zgleda nastali samo posamezni otoki. Mogoče pa še bo zmrznilo, kdo ve, snovi je vsekakor povsod dovolj tudi v praznem prostoru.
Kakšno vlogo ima v smislu temperaturne transformacije potem sonce, ki se ohlaja tako, da iz energije tvori materijo, v analogiji z biološkimi principi delovanja narave, bi lahko rekli, da opravlja vlogo velikih vesoljskih jajc, iz katere letijo spermiji stvarjenja in iščejo po breznu nekaj, kar bi lahko oplodili. Mislim dobesedno, saj je vse polno fotografij sončevih ejakulacij skrivnostnih mračnih sil, zaradi katerih se potem na Zemlji nekateri bojijo, da jim bo skurilo transformator. Sonce seva te čarovnije povsod naokoli, mogoče je pa proces osončja nastajal v obratni smeri, najprej se je v oblaku snovi pojavil ta najlepši od vseh naravnih fenomenov, nato pa so mogočne sile iztisnile iz sebe elektromagnetne pojave, ki so napihnile planete, lune, asteroide in vse ostalo. Ne vem, saj je samo ideja, ampak znanost bi lahko natačno odgovorila na taka vprašanja, zakaj se to nikakor ni moglo zgoditi, ker je sicer zaniivo opazovati naravo tudi iz drugačnega zornega kota.
Yeah sure
# 26.01.2015 ob 15:24
kako bi vplivala hitrost kometa nanj, kaj bi se zgodilo če bi se odrinil od tal in skočil?

Pri vesoljskih debatah je, kadar se omeni termin "hitrost", vedno potrebno povedati glede na kaj. Sam glede nase je pri miru - zato ni nobenega problema skočit.

Hitrost ni nekaj inherentnega za neko določeno telo, hitrost je vedno lastnost dveh točk/teles. Ljudje imamo intuitivno zabetonirano Zemljo kot eno izmed dveh točk, zato vedno govorimo o "hitrosti telesa" pri čemer izpuščamo dodatek "glede na Zemljo", ker je po večini samoumeven. V vesolju seveda ni tako. To je temelj relativnostne teorije.
nimivseeno1
# 26.01.2015 ob 13:59
Komet ni iz ledu. :)
DrMatilda
# 26.01.2015 ob 10:57
Kar se etra tiče, svetloba potuje naravnost, po najkrajši razdalji in zaenkrat ne kaže, da bi kakršna koli statična snov v praznini vplivala na njeno hitrost, kar je potrdil tudi Michelson Morley eksperiment. Če bi bil prazen prostor neka nevidna in nepremična matrica, bi se s spreminjanjem hitrosti dogajali razni kvantni pojavi, kot so skrčitve razdalj pri svetlobni hitrosti, teh razlik niso zaznali niti v skrajno občutljivih eksperimentih oziroma svetloba vedno potuje s svetlobno hitrostjo glede na opazovalca, ne glede kako hitro se izvor giblje. Zaradi izredne občutljivost prepletanja valovnih odlžin, Michelsonov interferometer danes uporabljajo tudi pri opazovanju magnetnih pojavov na soncu ter na drugih objektih v vesolju.
Je pa eksperiment opozoril na nekaj drugega, kako neverjetno stabilna je naša realnost. Sestavljeni smo iz neskončno majhnih delcev, ki oddajajo od sebe valove energije, ti pa se med sabo prepletajo v celoto, ki smo mi. Vesolje je dejansko zamegljen madež teh sil, ki prežemajo vse, ne da se nekje vzeti eno kepo tega stran in to odnesti kam drugam, ker imajo te točke še eno bolj čudno lastnost. Ne dajo se namreč stisniti, bolj kot nanje pritiskamo, bolj jim narašča energija in sicer v neskončnost, ta sila realnosti obstaja tudi v najbolj praznem delu vesolja. Nam se zdi, da smo telo, ki potuje skozi čas, ampak teorija pravi, da ni tako. Prihodnost ne obstaja, ker delci še niso v superpoziciji, da bi lahko natančno vedeli kje se bodo manifestirali v naslednjem trenutku, preteklost pa tudi ne obstaja, ker delcev tam ni več, za njimi je ostala le fatamorgana v praznem niču, ki mu pravimo tudi čas. Obstajamo torej samo tukaj in zdaj, pa še to ne kot celota temveč se delci neprestano pojavljajo in izginjajo. Ostane nam samo še misel, spomin na lasten obstoj, ki je zbran v neskončno majhni točki v umu, edino to je naša prava fizikalna realnost. Zavest je tudi najbolj čudna stvar kar jim poznamo, ne povezuje nas samo skozi čas ampak lahko v tej dimenziji celo manipuliramo, ko o tem razmišljamo, kar potem povzroča cel kup čudnih kvantnih reakcij, kot je na primer ta, da lahko ta trenutek sedimo ob računalniku in gledamo pejsaže iz drugega sveta, ki tam nekje za nas v resnici obstaja. Kakšen fantastičen dan!
DrMatilda
# 26.01.2015 ob 10:21
Znanost domneva, da so kometi nastali podobno kot planeti in lune, ko se je materiaj nekje dovolj sesedla, so narasli po principu snežne kepe in zdaj lahko gledamo ta proces v obratni smeri, ko materija izpareva. Po tej logiki, je tisti prah torej isti material, iz katerega je nastal naš planet in nenazadnje tudi mi, kot bi gledali veliko kepo čudežnega praška, iz katere lahko nastane vse to kar vidimo okoli sebe.
Za razliko od asteroidov, je te kepe nekaj odpihnilo stran od sonca oziroma je tem planetkom skrajno povečalo orbito, najbrž ker imajo tako majhno vztrajnostno maso. Vpršanje je torej kaj se dogaja tam zunaj, kamor teleskopi ne vidijo. Od kod kometu toliko materiala, mogoče se akomulira kjer med skrajno orbito, kjer še potekajo procesi natajanja velikih nebesnih teles.
Zanimiva se mi zdi tudi kurja koža, takšne bi bile verjetno tudi skale na zemlji, če jih ne bi zgladile erozija ter pritisk, čeprav je vseeno zanimivo zakaj ima voda tako rada gladke površine. Mogoče so luknje v notranjosti kometa bolj zglajene, ko odtekajo curki, če sploh ima seveda kakšno masivno jedro, ampak verjetno nekaj mora biti, da se je lahko zgostilo toliko materijala. Vprašanje, če gre samo za kinetične sile, mogoče lahko senzorji na sodni zaznajo še kakšne druge anomalije, če so znanstveniki pomislili nanje.
Je pa škoda zamuditi tako lepo priliko, mogoče bi se dalo kometu tudi popravljati smer in ga napotiti naravnost v sonce, to bi bil šele spektakularen prizor in eksperiment, ki bi nas približal skrivnostim fuzijskega reaktorja, za katerega vemo, da obstaja v resnici. Čista energija v praktično neomejenih količina, če lahko narava slučajno proizvede takšne pojave, si lahko samo predstavjamo kako vse bi jih lahko uporabil in izboljšal šele človek.
Kaj se dogaja pa iz kvantnega vidika, zakaj je sonce tako različno od ostalih objektov, mogoče bi lahko primerjali kometov rep tudi s študijami o nebulah, kjer narava za nas pravkar ločuje te principe, nekje med tistim zvezdnim prahom se pravkar pojavljajo kometi.
20657
# 25.01.2015 ob 21:14
@RogergR: da so plini počasni je že res, toda tudi gravitacijski pospešek je na kometu zelo majhen, tako da te že šibek curek lahko odpihne ... Verjetnost za to, da bi te curek plinov tako dobro ujel, da bi te za vekomaj odneslo s površja kometa pa je bržkone res zanemarljiva, tako da se kar strinjam s tvojim mnenjem.

Meritve pravijo, da s kometom potujejo tudi 2 m veliki delci. Kako točno jih je odneslo s kometa in ali bi bilo teoretično možno, da na enak način odnese tudi človeka v skafandru, pa ne bi vedel ...
LordSidious
# 25.01.2015 ob 18:20
NASA raziskuje možnost, da bi v prihodnosti taka vesoljska telesa ujela v "past" in jih pripeljala na zemljo
DE(j)MOKRA(s)T
# 25.01.2015 ob 17:30
Zadeva je zanimiva toda s tehničnega vidika se tam gori sprehaja zastarelo čudo izpred desetih let, saj ima že vsak mobilni telefon boljše specifikacije. Žal zaradi oddaljenosti nikoli ne bomo morali uporabiti najnovejše tehnologije. Fascinira pa zmožnost načrtovanja pristanka na takšnih razdaljah.
sagoza
# 26.01.2015 ob 13:10
fotka 23 je fenomenalna, jaz bi jo poimenoval "Jezusovo razodetje" . ni kaj, bolj kot iščeš in bolj kot skušaš razumeti, bolj si bliže bogu. zaklučimo lahko, da je projekt Rosetta že z samim jezusovim razodetjem upravičila svoj smisel.
Anar Hija
# 25.01.2015 ob 16:32
Kot doma! :)
tesnilo
# 25.01.2015 ob 17:37
Z vsakim dnem ga Sonce bolj obžarja

tipicna novinarska fora. na kometu pac ni dneva. ali se tudi komet vrti okrog svoje osi???
mooodeeel
# 25.01.2015 ob 16:42
Glede na to s kaksno hitrostjo koment potuje, bi te verjetno takoj odpihnilo. Npr. samo poglej si posnetke ko povlece burja po Vipavski dolini in nato primerjaj!
prophetnanny
# 25.01.2015 ob 17:07
Nighthawk.si:
Vesolje ni brezračen prostor, napolnjuje ga namreč ETER, ki je praelement KAOSA, iz katerega je BOG naš stvarnik, USTVARIL nebo in zemljo, ter iz nje Adama, in nazadnje iz Adama Evo.
ponosnikmet
# 25.01.2015 ob 17:13
Koliko milijard je bilo porabljenih za celoten projekt...
Slovenec11
# 25.01.2015 ob 17:10
Mene zanima koliko je bilo sitih ljudi - ko so to ugotovili
zanima me tudi - za kaj so te raziskave potrebne
- človek tja ne bo mogel potovat
- če bo pa to kdaj možno bodo tudi imeli prevozno sredstvo za raziskave
- na zemlji pa so kraji kateri niso raziskani
Oglasno sporočilo
link
Perfektno grilan pišek brez dodatkov in e-jev
21. maj 2018 ob 08:30 Perfektno grilan pišek brez dodatkov in e-jev Slastnega “piščanca po ptujsko” najbrž vsi poznamo, izvira iz našega najstarejšega mesta, kjer ptujsko perutninarsko podjetje z več kot 110- letno ...
Več oglasnih sporočil ...
Kazalo