Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Maven bo prečesal rob med vakuumom in ozračjem
  • "Mala azijska vesoljska tekma" se začenja
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 34 glasov Ocenite to novico!
Maven
Nasina računalniška grafika, ki predstavlja Maven na poti okoli ciljnega planeta. Foto: NASA/GSFC
Mars
Vodni led na Marsu. Posnela ga je sonda Evropske vesoljske agencije, Mars Express. Foto: ESA/DLR/FU Berlin (G. Neukum)
Mars
Peščeni vrtinci. Foto: Nasa
Maven
Veselje ekipe ob utirjenju. Uspeh pri misijah na Mars še zdaleč ni samoumeven. Foto: Lockheed Martin
Maven
Nasina infografika. Prevodi: "Spacecraft trajectory before orbit insertion": Pot plovila pred vtirjenjem v orbito. "MAVEN will begin the burn to slow the spacecraft here, entering orbit 380 kilometers above the northern pole": MAVEN se bo na tej točki začel upočasnjevati ter se utiril v orbito 380 kilometrov nad severnim polom. "The nominal burn time for the main engines is 33 minutes, which will consume more than half of the fuel on board:" Načrtovani pogonski čas glanih motorjev znaša 33 minut in bo potrošil več kot polovico goriva. "The capture orbit has a perioid of 35 hours. Later, the spacecraft will be maneuvered in its 4-1/2-hour science orbit.": Prvotna orbita znaša 35 ur. Kasneje se bo plovilo ustalilo na 4,5-urno znanstveno orbito. Foto: NASA/GSFC
Mars
Doline in sedimentne naplavine še iz časov, ko je po površju tekla voda. Posnetek Mars Expressa. Foto: ESA/DLR/FU Berlin (G. Neukum)

Dodaj v

Sonda Maven prispela do Marsa, indijski Mangalyaan tik za petami

Kam izginja Marsova atmosfera
22. september 2014 ob 13:23,
zadnji poseg: 22. september 2014 ob 13:54
Ljubljana - MMC RTV SLO

Po 700 milijonov kilometrov dolgi poti se je Nasina sonda Maven utirila v orbito okoli Marsa, indijska različica Mangalyaan pa je prispela v soseščino rdečega planeta.

Nekoč je bil Mars za življenje precej bolj prijazen planet. Bil je razmeroma topel, vlažen, imel gostejšo atmosfero ter tekočo vodo v dostopnih količinah.

Danes je ta ali zamrznjena ali vezana globoko v prsti, atmosfera pa komaj obstaja. Kaj se je zgodilo? Bi se lahko naposled tudi Zemlji?

Odgovor bo iskala za skoraj avtobus velika sonda Maven (Mars Atmosphere and Volatile Evolution), ki je pravkar uspešno prestala 10-mesečno potovanje in začela krožiti okoli Marsa, so sporočili z ameriške vesoljske agencije Nasa. Ključno je bilo polurno motorno zaviranje, ki je sicer s kar 16.000 kilometrov na uro drvečo sondo dovolj upočasnilo, da ga je ulovila planetova gravitacija.

Skupaj s sončnimi celicami meri skoraj 12 metrov. Osrednje telo sonde je veliko tri metre in v sebi skriva kopico instrumentov, ki bodo eno zemeljsko leto (pol Marsovega) temeljito analizirali zgornji predel sicer že hudo redke atmosfere.

Voda bi kljub mrazu zavrela
Znanstveniki namreč ocenjujejo, da je Mars skozi zgodovino izgubil kar 99 odstotkov vseh obkrožujočih plinov in danes njihova gostota znaša manj kot odstotek tiste na Zemlji tik ob gladini morja. Pritisk je tako nizek, da bi tekoča voda tako ali tako nemudoma zavrela.

A zakaj je bila potrebna še ena, 671 milijonov dolarjev težka robotska odprava, če okoli Marsa krožijo že trije sateliti, pa še nekaj samohodnih laboratorijev na rdečem prahu?

Rob med vakuumom in atmosfero
Na Nasi zagotavljajo, da še noben dozdajšnji projekt katere koli od držav, ki jim je uspelo priti do četrtega kamna od Sonca, ni zagotovil podrobnega vpogleda v zgornji sloj atmosfere. Tistega, kjer se plini izgubljajo v vesolje.

Poleg tega naj bi instrumenti pripomogli k razlagi, kaj se je zgodilo z vodo, ki je (sodeč po geoloških ostalinah) dolgo tekla in se razlivala po površju. Je večina uparjena skupaj s plini izginila v črnino vesolja ali se je skrila v skorji planeta? Nekaj je je zagotovo ostalo v zaledeninah južnega pola. Vprašanje je še posebej pomembno zato, ker bi bila lahko - po vseh dozdajšnjih odkritjih sodeč - prvotna mokrota primerna za bakterijsko življenje.

Podnebne spremembe
Maven bo torej poskušal ovreči ali potrditi hipotezo, da je (bilo) izginjanje plinov z vršacev atmosfere v vesolje ključni mehanizem, ki je povzročil ogromne podnebne spremembe. Preučeval bo strukturo ozračja, sestavo in pobegle pline.

Po eni od razlag ti izginjajo zaradi erozivne moči sončnega vetra, ki se že milijarde let neutrudno zaganja vanje in jih, molekulo za molekulo, odnaša ven. Marsova nesreča je v tem, da nima magnetnega polja, ki pred tem sevanjem ščiti nas na Zemji.

V okviru primarne znanstvene misije se bo Maven petkrat potopil globlje v atmosfero, torej se bo s pomočjo potisnikov z najbližje višine 150 kilometrov spustil na 120 kilometrov. Tam se stikata najvišji del atmosfere in eksosfera, kjer se še zadnji drobci mešajo z vakuumom.

Rezervni sel
Ko se bo po enem letu njegova doba uradno iztekla, bo ostal kot rezervni komunikacijski satelit za vozila, kot je Curiosity in še prihajajoči ostali kolesniki, poroča Space.com.

Ta vloga niti ni tako nepomembna: pravzaprav je ključna za to, da Maven ta trenutek sploh kroži okoli Marsa. Lani so se namreč stvari precej zapletle zaradi ameriške politike, ki ni bila zmožna sprejeti proračuna. Nasa je, tako kot ostale državne ustanove, zaprla vrata tik pred tem, ko bi morali Maven skupaj z raketo Atlas V spraviti na izstrelišče.

Tam bi tudi ostala, če ne bi Nasa uveljavila izjeme v sili in zagotovila druge vire nujnega financiranja, razlog pa je ravno komunikacija. Mars Oddysey in Mars Reconaissance Orbiter, obstoječa satelita, sta stara že več kot 10 let. Če zatajita, ne bo nobenega sla, ki bi lahko prenašal sporočila obstoječih vozil Curiosity in Opportunity. Niti s prihajajočih: leta 2016 naj bi Mars InSight zavrtal globoko v Marsovo skorjo, Rover 2020 pa naj bi testiral načine za proizvodnjo kisika na Marsu.

Maven bo naslednjih šest tednov s pomočjo motorja s tekočim pogonskim gorivom polagoma zmanjševal obstoječo orbito, ki za oblet nalaga 35 ur, na 4,5-urno. Elipsa ga bo na najbolj oddaljeni točki popeljala 6.200 kilometrov od planeta, na najbližji pa 150 kilometrov.

Naključje: dve misiji v eni
Lani je avstralski lovec na repatice odkril povsem nov komet, C/2013 A1, ki po vsej verjetnosti že kak milijon let potuje iz Oortovega oblaka, poroča Spika. Naključje je hotelo, da bo čez en mesec komet Siding Spring "počesal" Mars. Rdeči planet bo 19. oktobra obletel na razdalji 135.000 kilometrov - kar je le ena tretjina razdalje med Zemljo in Luno. Maven je kot nalašč za analizo plinov in prašnih drobcev, ki jih bo drveči kamen puščal za seboj.

"Po izračunih komet na takšni bližini obleti Mars enkrat na milijon let," je za Space.com srečno naključje pojasnil Bruce Jakosky, eden izmed znanstvenikov na misiji. V petih dnevih, ki jih bo Maven posvetil okruškom kometa, ne bodo preučevali le njegove kemične sestave, temveč tudi vpliv visokohitrostnih projektilov na Marsovo atmosfero, ki bi se morala zaradi prašnega tuša segreti in razširiti.

Nevarnost za krožeče sonde je minimalna, za vozila pa nična, saj jih kljub šibkosti atmosfera še vedno varuje. Tako kot bi ljudi, ki jih Nasa do leta 2030 namerava poslati na Mars, Maven pa je del večjega načrta čim podrobnejše preučitve ciljnega planeta, da v ključnih trenutkih ne bi šlo kaj narobe. V vesolju se vedno načrtuje dolgoročno: tudi Maven je od prvotnih načrtov do utirjenja potreboval kar 11 let.

Indijci tik za petami
Med Mavenovimi ključnimi manevri je v Marsovo soseščino vstopila sonda Mangalyaan, delo indijske vesoljske agencije Isro. Tudi ta je pot začela nedavno, novembra lani. Zdaj je v gravitacijskem vplivu planeta uspešno testirala raketni pogon in se bo - če bo šlo vse po sreči - čez dva dni vtirila v orbito. S tem bo Indija postala četrta država, ki je (uspešno) obiskala rdeči planet. Do zdaj so to storile ZDA, EU (z ESO) in Rusija (oz. Sovjetska zveza).

Mangalyaanova odprava ima druge cilje, pri enem pa sta sorodna: iskal bo prisotnost metana, ki je lahko življenjskega izvora. Torej tistega plina, ki ga Radovednosti ni uspelo najti. Z Nase so že sporočili, da so pripravljeni na vesoljsko sodelovanje z azijsko silo.

Iskanje rudnega bogastva
Ta je Mangalyaan (kar v sanskrtu pomeni marsovsko plovilo) namenila termalnemu pregledu površja za iskanje rudnin in drugim mineralnih dobrin. Opremljena je tudi z običajno kamero za izdelavo "marsovida" in že prej omenjenim iskalcem metana. Slabo tono in pol težko plovilo je precej cenejše, saj je indijska država zanj namenila 56 milijonov evrov.

Gre še za enega v salvi vesoljskih projektov, ki kot gobe po dežju vznikajo v zadnjih letih, oziroma "mali azijski vesoljski tekmi". Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Iran in celo Združeni arabski emirati vsi izvajajo ali pa načrtujejo velike podvige. Ti so vse prej kot preprosti: večina do zdaj na Mars poslanih projektov je propadla.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
serpent
# 22.09.2014 ob 15:21
@ezat_anim: Želel ti je povedat, da morebitno odkritje življenja še nekje v našen osončju ne pomeni, da je vesolje posejano z življenjem. Ampak pomeni samo to - da je v našem osončju življenje (kar pa že vemo). Seveda bi potem v nadaljne ugotavljali ali sta si zemeljsko in marskovko življenje sorodni, ali pa je vsako nastalo s svojo abiogenezo.

Pa še nekaj gleda raziskovanja Marsa - le tega se ne raziskuje samo zato, da se odgovori na to če je tam bilo oz. je še lahko življenje, ampak se preučuje tudi morebitno prihodnost Zemlje, kar ima lahko zelo pommebne implikacije kako ravati z našim planetom v prihodnje.
makoshark
# 22.09.2014 ob 15:05
ezat_anim: "potem je 110% jasno da je vesolje posejano z življenjem"

Življenje je recimo lahko tja prišlo z Zemlje. Ali pa tudi obratno...
Guliarth
# 22.09.2014 ob 14:24
Luna Europa vabi na sproščeno kopanje v najlepših oceanih tega osončja. Kako bi bil vesel prebrati to povabilo še v mojem življenju.
BojanD
# 22.09.2014 ob 20:09
@luckyss, projekt Apollo ni bil prekinjen nenadoma. Apollo 20 je bil odpovedan 4. januarja 1970, 18 in 19 pa septembra istega leta. Tudi iz tvojih ostalih stavkov kričijo napake.
G.Bruno
# 22.09.2014 ob 16:39
ezat_anim
e...raje vse skoncentrirat na dve misiji; ena direkt na jupitrovo luno Evropa

Pustite Evropo pri miru! :)

trdoleska
# 22.09.2014 ob 15:02
Hmmm, ko takle razmišljam, se mi zdi, da stvaritev življenja, kot ga poznamo pri nas, niti ni tako zahtevna, tudi časovno ni tako zoooolo dolga, v primerjavi s stvarjenjem pogojev za razvoj življenja na planetu. Pa je planet prehladen, pa je pretopel, pa nima kisika, pa sploh nima atmosfere....
Še dobro, da je v vesolju na bilijone planetov, tako da še lahko verjamem o ponovljivosti tega, kar je na Zemlji.
pipsonite
# 22.09.2014 ob 14:14
@ezat_anim

Se strinjam glede Europe.

Enceladus (Enkelad) pa je še skoraj enkrat bolj oddaljen dosti manjši, zato bi Europa morala praviloma bit prva izbira. Sicer pa nisem proti tem misijam na Mars. Mogoče pa res odkrijemo še kakšne skrite dele njegove zgodovine, ki so morda še tudi del naše zgodovine. Kdo ve...
janezkranjski122
# 22.09.2014 ob 18:00
Zakaj je bil projekt Apollo nenadoma prekinjen, čeprav so že imeli izdelane projekte, tehnologijo in zagotovljena sredstva

Ker si tak "poznavalec", bi menda lahko vedel. Sredstva še zdaleč niso bila zagotovljena. Kasnejše Apollo misije je folk komajda spremljal, politiki pa so jih videli zgolj kot požiralce denarja.

Ampak ne ne, sigurno je to zarota. Devetkrat so sfejkali zadevo v studiu, potem so pa še to nehali, ker bi jih kdo razkrinkal, kajneda.

Zakaj silimo na Mars, kjer ni pogojev za življenje zaradi pomanjkanja atmosfere in magnetnega ščita?! Mars ima podobne pogoje za življenje kot Luna...
Torej zakaj ne na Luno ?! Ovčice...


Ker je bolj zanimiv. In pri NASI nobeden ne govori nič o daljšem bivanju.

Ki pa presenetljivo ne sovpada z nekaterimi prvotnimi posnetki, ki so bili tudi na netu še na voljo pred dobrimi petnajstimi leti...

Spet kup traparij. Pokaži prosim, kje in kako ne sovpadajo.
ezat_anim
# 22.09.2014 ob 14:55
da se popravim...na marsu do sedaj še niso našli sledi življenja...kakšne bakterje neki :))))
ezat_anim
# 22.09.2014 ob 14:54
na marsu ni življenja, bakterje so življenje....če bi našli bakterije na marsu bi bila to udarna novica in bi o tem poslušali že pol leta...pa ne mi prosim spet s teorijami zarot.
yetti
# 22.09.2014 ob 22:41
Eh LEV, dokler ljudje sanja(ri)jo vsaj ne mislijo na vsakdanje klanje. Pa kaj ti res misliš da bo v kratkem (recimo par stoletij) možno potovati med zvezdami - (no fakin čens press)
yetti
# 22.09.2014 ob 18:51
QUENDI - bo kar držalo 700 miljonov km saj vesoljska plovila ne potujejo v direktni ravni črti od A do B ampak v večkratnih spiralah da jih težnost planetov med potjo "vrže" naprej!
grandie
# 22.09.2014 ob 16:16
Izvrsten članek ob teh dogodkih.
Tudi komentarji so znosni, ne tako kot v, oz. ob političnih dogodkih. Točkovanje komentarjev je brez veze, oz. nepotrebno.
Lepo bi bilo obveščanje o nadaljnem delovanju obeh sond.

# 22.09.2014 ob 16:06
fajn članek, še več takih, ampak dajte kakšnega lektorja zaposlit na RTVju ... bomo dali še kak cent zraven pri naročnini, ni problema.
nočem bit pikolovski, ampak pri uradnih člankih nacionalne medijske hiše bi pa pričakoval pravilno rabo našega jezika.
atenamodrost
# 22.09.2014 ob 15:09
Masten, saj ni pomembno katere države so ..pomembno je, da se stvari dogajajo v vesolju, torej se gre za znanstveni napredek
makoshark
# 23.09.2014 ob 10:16
quendi: "za možnost obstoja življenja kot ga poznamo na Zemlji, zadošča že prisotnost aminokislin"

To pač ni zadosten pogoj.
janezkranjski122
# 22.09.2014 ob 17:10
....verjetno 70 milijonov km......(med 60 - najbliže in 400 - najdlje milj kilometri je razdalja - drugače bi prišla sonda do Jupitra......razen če je zagon sonda dobila ob dodatnem kroženju okoli.......v članku nič o tem.......

700 milijonov kilometrov je naredila zato, ker je potovala okoli sonca, v ti. prehodni orbiti. Ne more iti naravnost do Marsa, ker se tako Mars kot Zemlja premikata, zato mora delati precej daljšo pot.
QUENDI
# 23.09.2014 ob 08:56
....za možnost obstoja življenja kot ga poznamo na Zemlji, zadošča že prisotnost aminokislin.....so bile najdene že na meteoritih iz globin vesolja......Mars je pa kot nekakšen vesoljski artefakt nekoga-kot npr. piramide, in ga je vredno raziskati......
QUENDI
# 22.09.2014 ob 13:41
....verjetno 70 milijonov km......(med 60 - najbliže in 400 - najdlje milj kilometri je razdalja - drugače bi prišla sonda do Jupitra......razen če je zagon sonda dobila ob dodatnem kroženju okoli.......v članku nič o tem.......
ezat_anim
# 22.09.2014 ob 15:13
makoshark: ne razumem najbolje kaj hočeš povedat, ko me citiraš :) sevada je lahko prišlo, čisto možno da je prišlo od komplet drugod tako na zemljo kot tam, kar pa ne spremeni dejstva da je še vedno posejano.
zamudnik
# 22.09.2014 ob 14:50
Malo za šalo, veliko pa zares:

a nimamo že svojih bakterij čisto zadosti?
lev11
# 22.09.2014 ob 22:12
karkoli bi če bi lahko odkrili nam še dolgo ne bo koristilo - no nam prav gotovo ne
najprej naj pogruntajo kako hitro potovat po vesolju
dokler ni prevoza do tam nima nikakršnega smisla ...
o vesolju so sanjali že pred tisočletji in še danes sanjajo
nekdo bi jih lahko zbudil
božo1
# 22.09.2014 ob 16:53
...recimo da se je življenje najprej pojavilo v kamnu, zdaj pa se širi v edino kar na Marsu še obstaja
........
Mogoče so prihodnost bitja, ki bodo lahko dihala tudi redke pline v vesoljnem vakumu....
.........

ja saj res, tudi danes najdete kakšno življenje v kamnu, v vodi...... pa se razvijejo v tako lepe in pisane živalce kot so npr.ptički ali metuljčki, pa do 230 cm košarkaša z ušeski in noskom.......

ja pa še tole "mogoče bodo bitja brez pljuč". pa me je do iznemoglosti najstniška hčera gnala v kino gledat nekaj takega. postmoderna scena kot nekako naselje bolj v prašnih tonih in ljubezenska scena med dvema strojema-nakladačema, pa neki metalni patuljki. vse brez pljuč. hčerka je bila globoko presunjena od tiste zgodbe kako sta se našla na samem dva buldožerja........
ezat_anim
# 22.09.2014 ob 14:04
meni pa se zdi škoda denarja za take misije, so drage iščejo pa dokaze o pogojih, ki bi pripomogli da bi pod določenimi pogiji lahko obstajale včasih bakterije...raje vse skoncentrirat na dve misiji; ena direkt na jupitrovo luno Evropa pa naj sonda vrta v ledeno skorjo do kraja kjer naj bi obstajali podvodni oceani, druga misija pa na saturnovo luno Enceladus, kjer prav tako poslat sondo naj vrta v ledeno skorjo, kjer pa je že itak dokazano da je tekoča voda pod skorjo. Če je kje življenje v sončnem sistemu je poleg na zemlji, samo na teh dveh mestih, druge varinte ni....in če najdejo kakršnokoli obliko življenja na teh dveh krajih ali na enem ali na drugem, potem je 110% jasno da je vesolje posejano z življenjem. Upam da bom za časa teh dveh misiji še vedno živ....to bi resnično rad doživel.
luckyss
# 22.09.2014 ob 17:07
Bo treba malo provokacije...torej....
Zakaj je bil projekt Apollo nenadoma prekinjen, čeprav so že imeli izdelane projekte, tehnologijo in zagotovljena sredstva......("črni princ" - bom omenil kar tako za "poznavalce":))....Zakaj silimo na Mars, kjer ni pogojev za življenje zaradi pomanjkanja atmosfere in magnetnega ščita?! Mars ima podobne pogoje za življenje kot Luna...
Torej zakaj ne na Luno ?! Ovčice...
Seveda sem pozabil omeniti, da so fotografije z Lune bile potrebne retuširanja, sedaj v dobi digitalizacije smo končno dobili popolno visokoločljivostno podobo naše sosede...
Ki pa presenetljivo ne sovpada z nekaterimi prvotnimi posnetki, ki so bili tudi na netu še na voljo pred dobrimi petnajstimi leti...

Torej za skeptike...zakaj nihče ne bi na Luni gradil podzemnih bivališč ipd, medtem ko že razpisujejo prosta mesta za potovanje turistov na Mars, kar je čisti idiotizem...
božo1
# 22.09.2014 ob 16:18
Od vseh teh projektov še najbolj verjamem Pipistrelu.
nimivseeno1
# 22.09.2014 ob 14:40
Če je kje življenje v sončnem sistemu je poleg na zemlji, samo na teh dveh mestih, druge varinte ni.

Bakterije so tudi na Marsu.

Vir:
New Discovery

Daily Mail
mutawa
# 22.09.2014 ob 16:24
Ne razumem zakaj je plin tako pomemben, mogoče lahko obstaja življenje, ki ne rabi pljuča. Prav ta povezanost z okoljem je zanimiva, astronavt ne rabi plinov, tekočin in mineralov ker jih tovori s seboj, v skafandru, sicer bi na mrtvem nebesnem telesu verjetno takoj umrl. Znanost sklepa iz lastnih teorij, življenje se je najprej pojavilo v tekočini, potem je razvilo organe za stik s tlemi in naposled tudi pljuča. Iz te logike sledi, da rabijo celice predvsem tekočino, iz katere so bile ustvarjene, šele bolj kompleksna bitja so odporna na ves spekter naravnega habitata. Mogoče so prihodnost bitja, ki bodo lahko dihala tudi redke pline v vesoljnem vakumu, lahko pa je narava izbrala tudi drugo kombinacijo, recimo da se je življenje najprej pojavilo v kamnu, zdaj pa se širi v edino kar na Marsu še obstaja, torej tanek sloj nekih vplinjenih elementov, čeprav mi ni jasno kako bi takšen organizem preživel stik s tekočim agregatnim stanjem. Vse to dela uganko o nastanku življenja samo še bolj čudno, če rabijo bitja vsa štiri agregatna stanja in njihova kemična sestava ni bistvena, potem govorimo o takšnem fizikalnem fenomenu in ga zaman iščemo po vesoljskih odpadkih. Kaj je potem življenje, kvantna mehanika, s katero vedno nastane največja verjetnost med vsemi možnimi naklljučji, kot so recimo bitja brez pljuč ali kompleksen fizikalni pojav, kot je na primer mavrica, ki se tudi lahko pojavi edino v točno določenem okolju, kot kombinacija številnih naravnih principov oziroma tako fizikalno okolje vedno proizvede točno to življenjsko raznovrstnost, ki jo edino poznamo? Mars ni luna, veliko težje je raziskati tako oddaljen svet kamor bi radi pošiljali živa bitja, pomemben pa je tudi ekonomski vidik. Kapitalistična teorija temelji na ideji, da iz novega okolja vedno odnesemo več kot vanj prinesemo, če ne bomo našli okolja, v katerem bomo lahko obstajali ne da bi ob stiku z njim razpadli, bo z raziskavami nastajal predvsem ogromen deficit, tudi doma rabimo kisik, vodo, nafto ter druge redke snovi, marsovcem lahko kvečjemu zapojemo eno "We are the world" ter jim pustimo tam par rabljenih robotskih sesalnikov in mobitelov.
Kazalo