Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Človeške napake, nedoslednosti v zasnovi, pretiran optimizem ...
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.5 od 12 glasov Ocenite to novico!
V daljavo
Tako si observatorij v vesolju in njegove tarče predstavlja Esin umetnik. Foto: ESA, NASA, S. Beckwith (STScI) and the HUDF Team, Northrop Grumman Aerospace Systems / STScI / ATG medialab
Teleskop James Webb
Poglavitna sestavna dela opazovalnice James Webb, teleskop (na sredini) in sončni ščit (levo stoječe). Oba sta zvita, kakršna bosta položena v raketo. Iz tega stanja ju bodo na ciljni točki L2 stotine motorjev in mehanizmov razvilo v zgoraj vidno stanje. Nobeden ne sme odpovedati. Fotografija je bila posneta 8. marca 2018 v hali podjetja Northrop Grumman v kraju Redondo Beach, Kalifornija (ZDA). Foto: Nasa/Chris Gunn
Zlato, srebro in 7 milijard evrov
Levo sončni ščit, desno sama opazovalnica. Foto: Nasa/Chris Gunn
       Rad bi ponovno poudaril: Webb je vreden čakanja.       
 Thomas Zurbuchen, Nasa

Dodaj v

Velikega teleskopa James Webb ne bo še vsaj tri leta

Višji bodo tudi stroški
10. julij 2018 ob 16:02
Ljubljana - MMC RTV SLO

Nasa že serijsko zamika izstrelitev vesoljskega teleskopa James Webb, naslednika slavnega Hubblovega teleskopa. Zdaj je ciljni datum že sredi leta 2021.

O prestavitvi poročamo že tretjič v roku golega leta. Septembra lani so izstrelitev teleskopa James Webb – ko bi se že mogla zgoditi – prestavili na 2019, in marca letos so datum potisnili na maj 2020. Še ni dovolj: celoten projekt je šel skozi revizijo, poseben Nasin odbor pa je zaradi številnih zapletov priporočil, naj se misija začne 30. marca 2021. Nasa bo to priporočilo - kot še 29 drugih - upoštevala, za dve priporočili se še odloča.

Ene najbolj pričakovanih opazovalnic, ki naj bi lahko uzrla tudi prve zvezde sploh, tako ne bo še tri leta, ali še več, saj nova podaljševanja niso izključena.


Odbor je soglasno sklenil, naj se projekt kljub nakopičenim podaljšavam in nakopičenim stroškom nadaljuje, kar je za Naso ključno, saj bi nasproten scenarij za agencijo, razvijalce in tudi svetovno znanost pomenilo katastrofo.

V isti sapi je opozoril na številne zaplete in napake, ki morajo biti nujno odpravljene še pred odhodom v nebo. Vsak del mora pravilno delovati, saj na 1,5 milijona kilometrov oddaljenosti ne bo popravil, vložene milijarde in desetletje dela pa bi šli po zlu, poudarjajo v poročilu (PDF v angleščini).

Dodaten čas bo pogodbeni izvajalec (Northrop Grumman) porabil tako za odpravo napak kot dodatna testiranja opreme. S tem se bo celoten predvideni strošek programa skozi celotno življenjsko dobo povečal na 8,2 milijarde evrov, sam razvoj ter izdelava pa na 7,5 milijarde, piše v Nasinem sporočilu za javnost.

Odbor je izpostavil pet tipov zapletov: človeške napake, nedoslednosti v zasnovi, pretiran optimizem, velika zapletenost in pomanjkanje izkušenj na določenih področjih.

Portal Space.com navaja še nekaj konkretnih napak. Tehnično osebje je uporabilo napačno čistilo za ventile pogonskega sistema; vgradilo napačne žice, zaradi katerih je do pretvornikov prišla previsoka napetost električnega toka ... Pomanjkanje izkušenj se je izkazalo npr. na področju sončnega ščita, sistema več ponjav z velikostjo 21 krat 14 metrov, ki bo opazovalno varoval pred sevanjem Sonca in segrevanje. Vanje so vdelali predolge kable, ki so viseli naokoli in natrgali ponjave.

Poročilo in odebeljen račun bodo prejeli politični zastopniki ameriškega ljudstva, ki lahko povečano plačilo tudi zavrnejo.

Teleskop razvijajo skupaj Nasa, Esa in Kanadska vesoljska agencija, pri čemer levji delež in strošek nosi prva. Več o prispevkih posameznih agencij v tem članku.

Obljubljajo podiranje rekordov
6,5-metra veliki Webb bo specializiran za infrardečo svetlobo. Nasa zatrjuje, da bo presegal rekorde pri gledanju v preteklost, meglico malo po samem velikem poku, posnel prve galaksije in zvezde ter se dobro uporabljal pri proučevanju drugih planetov domače Galaksije. Na kratko, vse, kar je do zdaj počel Hubble, naj bi presegel.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
Snorky
# 10.07.2018 ob 21:22
Moram priznati, da sem zelo razočaran. Upal sem da ga bodo naslednje leto izdtrelili. Res škoda!
xerces8
# 11.07.2018 ob 10:58
"strošek programa skozi celotno življenjsko dobo povečal na 8,2 milijarde evrov"
Za perspektivo, to so nekje 4 jedrske podmornice. Ali 10 bombnikov B-2.
iufhdfewd
# 11.07.2018 ob 18:06
Ajde dejmo še te ventile spucat pa drote skrajšat pa gasa!
Nikec3
# 14.07.2018 ob 12:36
JWST je too big to fail. Če bo šlo pri izstrelitvi kaj narobe, lahko NASO kar zaprejo.
kislec
# 10.07.2018 ob 17:07
" ... vgradilo napačne žice, zaradi katerih je do pretvornikov prišla previsoka napetost električnega toka ..."

Ali mi kdo bolj tehnično razgledan tole razloži?
// So dal predebele drote, pa se napetost ni po poti dovolj izgubila - ali kaj?//

PS Zanimivo pri naštevanju zapletov:
- da je velika zapletenost zaplet je samo po sebi jasno;
- kako pa je zaplet lahko prevelik optimizem (razen če so v ekipi Srbi po načelu : "Lako ćemo!)
Polymath
# 12.07.2018 ob 16:27
Če gledamo po tem, kako površno so naredili lečo Hubbla, ki so jo potem morali popravljati kar v samem vesolju, me ne čudi, da toliko zamikajo.
Lobo
# 12.07.2018 ob 13:29
Po mojem mnenju bi ti bil ta pravi za koordinatorja. Se pa strinjam, da bi projekt bil že končan. To sicer ne pomeni, da bi bil v vesolju pač pa samo to da bi bil že končan.
vranek
# 12.07.2018 ob 11:07
Pri Nasi so velki salabajzerji. Enih 10 let nazaj so zamesali milje in km in se je sto miljonov vredna sondac razbila na Marsu. Banalna napaka kot ne prave zice ali predolgi kabli, ampak, na takih banalnostih obicajno projekti uspejo ali padejo.vse tolk zamotano, da na preproste stvari niso pozorni.
bob
# 11.07.2018 ob 20:19
No naj že nehajo mučkat in zadevo pripeljejo tja gor kamor sodi, da vidimo zopet kaj zanimivega.
Borut1974
# 11.07.2018 ob 13:34
@kislec
// So dal predebele drote, pa se napetost ni po poti dovolj izgubila - ali kaj?//

Tudi jaz sem se spraševal enako.
Ampak v primeru poddimenzioniranih kablov, bi se pa le-ti greli in kdo ve, kaj vse bi se lahko zgodilo potem. Pa dvomim, da so tega krivi kabli.
happy schimetzky
# 11.07.2018 ob 09:13
Glede na to, da se je planiranje začelo že leta 1996, upam le da sproti, ko podaljšujejo čas izstrelitve tudi nadgrajujejo opremo z novejšimi tehnologijami...
Hopi
# 10.07.2018 ob 23:21
Raje bi rekel tako:
Zaradi zafurane zunanje politike ZDA, je kasa ZDA zelo
globalna - globalno prazna.

In ker noče te kozmološke Kasa - Praznine biti krivec Pentagon,
pa naj nosi posledice praznine NASA, so si gospodje rekli.

NASA praktično žal, zaradi drugih cepcev, nima denarja!

Gospodje raje financirajo bankrotirani Pentagon, pa nestabilno
(s seboj skregano) Cio, betežno siroto (nihče te preminule sirote
noče več preživljati) NATO in druge podobne malenkosti!

ps
pravijo, da je Pentagon (še od časov herojskih Bushevih napadov
na Afganistan, Irak naprej) še državi pokradel cca 20 tisoč milijard
dolarjev.

imam trdno argumentiranih več linkov
menitosi
# 12.07.2018 ob 13:16
Dali bi ga gradit v Slovenijo. Cena bi bila ravno takšna, narejen bi bil hitreje in več ljudi bi si postrani napolnilo žepe. A projekt bi bil tudi že končan.

Tale odsevna zrcala, nekaj vijakov in kablov. Projekt se je začel leta 1996, leta 2005 pa so ga rahlo spremenili, danes je leto 2018. In naj še kdo reče, da v Sloveniji delamo počasi....
mandan
# 12.07.2018 ob 06:50
Ta teleskop sploh ne obstaja.....

Ampak je v resnici pranje denarja iz proracuna.

Nekaj tazga kot v sloveniji pei nabavi orozja sam da pri nas vsaj dobimo neko orozje.

Tle pa denar gre samo v zepe posameznikov.

Teleskop za v vesolje je pravljica za naivne.
etz chayim
# 11.07.2018 ob 12:46
So teorije na netu da bi bil teleskop , v resnici ogromno ogledalo ,da bi davalo svetlobo na zemljo nazaj z odbojem ,ker bi sonce ugašalo ,ali pa bi ga nekako blokirali zaradi zaradi segrevanja da nebi doživeli usodo marsa,seveda je to začetni eksperiment.
mb128
# 10.07.2018 ob 16:20
Ojoj, škoda velika škoda. Imam pa občutek, da je kompleten teleskop napačno koncipiran v smislu, da se mora kasneje razpakirati v vesolju in to povzroča težave. Če se samo spomnite Casinija. Tudi njegova antena se ni razprla popolnoma popravnega izpita kot je bil pri Hublu pa tukaj ni, bolje zapisano ni mogoč.
bad brains
# 10.07.2018 ob 20:26
Bi bilo ceneje, če bi izdelali tri komade in jih ob normalnem testiranju( 1 leto ) poslali v vesolje. Mogoče bi uspelo že pri prvem, zanesljivo pa vsaj pri enem od treh.... Tako pa ????
Kazalo