pravi Miomir Knežević.

Miomir Knežević je eden izmed prvih strokovnjakov, ki so v Sloveniji preučili možnosti terapije z matičnimi celicami oziroma njihovo uporabo pri zdravljenju v regenerativni medicini ali pri hematoloških in avtoimunskih boleznih.

Že pred 20 leti je zbral skupino doktorjev znanosti, mikrobiologov, biologov, biotehnologov in drugih strokovnjakov, s katerimi skupaj v podjetju Educell ustvarja produkte iz matičnih celic za uporabo v medicini. Kot docent na ljubljanski biotehniški fakulteti in kot poslovnež sodeluje s številnimi ustanovami v Sloveniji, Evropi in ZDA. Kaj misli o begu možganov? "Beg možganov je na neki način zdrav, ker ljudje odhajajo pridobivat nove izkušnje, slabo pa je, če se potem nimajo kam vrniti, da bi izkušnje lahko aplicirali. Na našem področju je to seveda zelo očitno, čeprav je v zadnjem času, moramo reči, veliko naravoslovnih študentov, tudi mojih študentov, ki ostajajo v Sloveniji," razlaga Knežević.
Rodovnik sega v leto 1513
Miomir Knežević, ki pogosto predava v tujini – julija bo denimo predaval v Bostonu –, na vprašanje o konjičkih odgovori, da je delo tudi njegov konjiček. V prostem času se sprošča ob kuhi in branju. Med drugim je proučeval zgodovino svoje družine. Medtem ko je družina njegove mame mešana, saj so bili predniki Judje, Hrvati, Nemci in seveda Slovenci, pa je na očetovi strani položaj jasnejši. Rodovnik po očetovi strani sega v leto 1513. Oče, po rodu Črnogorec, je prišel v Slovenijo v 50. letih in tu ostal do konca življenja. Knežević pravi, da je bil izjemno dober človek in ponosen na svoje korenine, po drugi strani je imel zelo rad Slovenijo. "V marsikakšni stvari se je počutil veliko bolj Slovenca kot marsikdo drug," pripoveduje Knežević o pred kratkim umrlem očetu.

Polovica članov črnogorske Duklje - Slovenci
Miomir Knežević je predsednik črnogorskega društva Duklja. Njegova posebnost je, da je skoraj polovica članov Slovencev, ljubiteljev Črne gore, ki jo Knežević doživlja na prav poseben način: "Lahko je biti kritičen, velikokrat tudi takrat, ko ljudje hočejo stvari idealizirati, dejstvo je, da so narodi, ki lahko v takšnih težkih pogojih ostanejo in ohranijo svojo identiteto po toliko stoletjih, vredni spoštovanja, tako Slovenci kot Črnogorci."

Trdožive črnogorske matične celice
Za šalo smo ga vprašali tudi, ali je kaj znanstvene resnice v lenobi Črnogorcev, o kateri kroži veliko šal. "Velikokrat me vprašajo, ali se črnogorske celice malo počasneje delijo, jaz pa odgovarjam, da se delijo toliko hitro, kot je to potrebno, so pa seveda zelo trdožive in ostajajo dolgo v kulturi, ne da bi spremenile svoj karakter," z nasmeškom odgovarja Knežević.
Zato ne preseneča, da je ljubezen do Črne gore Knežević prenesel na hčeri, ki sta ponosni na svoje korenine. Njegovo najpomembnejše sporočilo pa je, da je treba ceniti človeka ne glede na narodnost.