Študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani iz Črne gore Neda Bulatović: Ljubljana je nekaj novega, še vedno blizu, a bližje zahodni Evropi Foto: Osebni arhiv
Študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani iz Črne gore Neda Bulatović: Ljubljana je nekaj novega, še vedno blizu, a bližje zahodni Evropi Foto: Osebni arhiv

V lanskem študijskem letu je bilo v Sloveniji 5. 071 tujih študentov, od tega 2.543 iz Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Hrvaške, Srbije, Črne gore in Kosova. To pomeni, da se je njihovo število povečalo za dobrih 60 odstotkov, kažejo podatki ministrstva za šolstvo.

"Vse poti vodijo v Beograd," vsaj tako je veljalo še pred nekaj leti, ko so se študenti iz Črne gore odločali o tujini kot mestu študiranja. Ta trend se je v zadnjih letih močno spremenil in vse več je takih, ki prihajajo v Ljubljano, Koper ali Maribor. Črnogorka Neda Bulatović študira na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in je ena izmed okoli sto mladih iz Črne gore, ki v zadnjih letih brezplačno študirajo v Sloveniji. To jim od leta 2015 omogoča slovensko-črnogorski sporazum. "Po mojem smo vsi zelo zadovoljni. Pritegnilo nas je to, da lahko pridobimo evropsko diplomo, pa tudi študij je brezplačen, zato nas je tu kar veliko. Še vedno je blizu Črne gore, novo pa je to, da je bližje zahodni Evropi. Po mojem mnenju je to najpomembnejše", pravi študentka drugega letnika Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Dejstvo, da naši študentje vse pogosteje vidijo Ljubljano in vso Slovenijo kot državo, ki jo izberejo za svoje izobraževanje, mi je v veliko veselje, saj je to idealno okolje za oblikovanje stališč in odločitev o nadaljnjem delu in izobraževanju, lahko vam veliko ponudi in je dobra odskočna deska za naprej. Moj študij je spremljalo urejanje vizumov in vseh mogočih dokumentov, česar k sreči danes ni več, vsaj ne v takšnem obsegu,

Tijana Todorović, modna oblikovalka

78 odstotkov študentov iz regije
V Sloveniji je lani študiralo približno 2.600 študentov iz nekdanje Jugoslavije, v tem študijskem letu pa jih je skoraj še enkrat toliko. Kar 78 odstotkov vseh tujih študentov v Sloveniji so študenti iz regije. To dokazuje, da so v praksi zaživeli dvostranski sporazumi, ki mladim iz regije omogočajo šolanje v Sloveniji pod enakimi pogoji, kot veljajo za slovenske študente. "Vse to je del procesa utrjevanja približevanja EU-ju. Tudi tako se omogoča državi, da se čim bolje pripravi na vstop in, da bodo njeni mladi s šolanjem v sedanjih članicah EU-ja, čedalje bolj pripravljeni za dosego cilja vseh držav v regiji, to pa je članstvo v EU-ju", pravi Mirela Tuzović, prva sekretarka na veleposlaništvu Črne gore v Ljubljani.

Študenti iz regije so zelo zadovoljni s študentskimi privilegiji. Malo manj zadovoljni so na začetku, ko se prvič srečajo z drugačnim okoljem. "Slovenski kolegi niso tako neposredni kot mi med seboj, zelo so zadržani, ohranjajo razdaljo, naj se še tako trudiš, da bi se jim približal, pravi Sara Ražnatović, ki meni, da je študij v Sloveniji vsekakor kakovostnejši kot v Črni gori. "Večina študentov nas precej dobro sprejme. Vsaj jaz imam tako izkušnjo", dodaja Varja Mitrović iz Budve, ki je presenečena, koliko Slovencev je že obiskalo njeno rodno Budvo. "Sčasoma pa oboji postanemo zaupljivejši, vidi se, da imamo veliko skupnega. Začetek je najtežji," dodaja Lazar Cerović, študent tretjega letnika Gradbene fakultete v Ljubljani.

V enem študijskem letu se je delež študentov iz regije v Sloveniji povečal za 63 odstotkov. Foto: Darko Osterc, TVS
V enem študijskem letu se je delež študentov iz regije v Sloveniji povečal za 63 odstotkov. Foto: Darko Osterc, TVS

Največ težav z nastanitvijo
Tuji jezik jim menda ne dela hujših težav. "Študiram v angleščini in mi je glede jezika lažje, mislim pa, da so se tudi drugi dobro vključili," pravi Neda, ki prizna, da je zaljubljena v Ljubljano, ki je čista, zelena in varna … "Študiram v slovenščini, leto dni sem se prilagajal, potem pa je vse steklo kot po maslu," dodaja Lazar Cerović.
Študenti iz Črne gore si ob pomoči svojega združenja izmenjujejo koristne informacije in nasvete glede bivanja v Sloveniji. Enkrat na leto Veleposlaništvo Črne gore zanje pripravi sprejem. Največ težav imajo z nastanitvijo, zato začnejo stanovanje iskati že nekaj mesecev, preden se začne študentsko leto. "Najem stanovanja precej stane, sobo v domu pa je zelo težko dobiti. Povprečno porabim okrog 450 evrov na mesec, od tega za najemnino oziroma sobo plačujem 200 evrov,"dodaja Neda. Vseeno se zavedajo, da to ni samo njihov problem, ampak problem večjih slovenskih mest, ki nimajo tako raznolike in pestre ponudbe za oddajanje.

Prek Slovenije v Pariz
Ena izmed prvih, ki se je odločila za študij v Sloveniji, je bila modna oblikovalka Tijana Todorović iz Podgorice. "Na Fakulteto za tekstilni in modni dizajn v Ljubljani sem se vpisala leta 2003 in takrat sem bila edina študentka iz Črne gore, ki je bila sprejeta v prvi letnik študija na eni izmed fakultet ljubljanske univerze. Na začetku mi je bilo zelo težko in nerazumljivo, da sam edina Črnogorka v državi, ki zagotavlja izjemno izobrazbo in ogromno možnosti za mladega človeka, obenem je Slovenija idealna za vse mlade, ki oblikujejo svoje osebnosti in delajo načrte za prihodnost. Dejstvo, da naši študentje vse pogosteje vidijo Ljubljano in vso Slovenijo kot državo, ki jo izberejo za svoje izobraževanje, mi je v veliko veselje, saj je to idealno okolje za oblikovanje stališč in odločitev o nadaljnjem delu in izobraževanju, lahko vam veliko ponudi in je dobra odskočna deska za naprej. Moje študij je spremljalo urejanje vizumov in vseh mogočih dokumentov, česa k sreči danes ni več, vsaj ne v takšnem obsegu," dodaja Tijana. Kot pravi, ji je prihod v Ljubljano spremenil življenje in odprl številna vrata v Parizu.

Dr. Tamara Pavasović Trošt