15. november 2018 ob 06:20 MMC RTV SLO Celje

Celje: knežje mesto z bogato dediščino, a malo turizma

Županski kandidati odgovarjajo
Sedež Mestne občine Celje 10. oktobra 2018. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Dolgoletni celjski župan Bojan Šrot se bo za svoj peti mandat meril s štirimi protikandidati, ki menijo, da bi lahko mestno občino vodili bolje. Povprašali smo jih, kako.

Ena izmed celjskih šibkih točk je turizem. Zgodovinskih in naravnih znamenitosti je veliko, vključno z rimskimi ostalinami, na katere naleti skorajda vsak novograditelj, ki zakoplje več kot meter v tla; pa srednjeveškimi gradovi in drugo bogato dediščino zgodovine. Kljub temu prenočitev ni veliko.

Največji problem Celja je ekologija, stara okoljska bremena, povezana s Cinkarno. Reševanje tega vprašanja ima med predvolilnimi temami že svojo "inventarno številko". Zadeve se sicer počasi premikajo, občina zamenjava onesnaženo zemljino okoli vrtcev, zemlja drugod ostaja enaka, prav tako ostaja ogromna količina oporečne zemlje na območju stare Cinkarne. Tako ogromna, da je morda zunaj fiskalne moči ene same občine. Medtem ko država in občina strmita druga v drugo, kdo bo to plačal, in vsake toliko nekdo s prstom pokaže na samega onesnaževalca, strupene snovi v življenjskem okolju ostajajo. Odgovori kandidatov na to temo so na voljo v spodnji povezavi, v posebnem članku.


Prvi na listi Državne volilne komisije je Branko Verdev iz SD-ja. 63-letni strojnik in občinski svetnik meni, da lahko Celje na področju turizma doseže več, zavzema se tudi za enakomernejši razvoj urbanega in podeželskega okolja.

Verdev nam odgovorov ni poslal.

Barve SDS-a zastopa Matjaž Železnik, glasbeni pedagog in zborovodja, ki je za župana Celja prvič kandidiral že leta 1994, bil je tudi mestni svetnik. Med razlogi za ponovni poskus izpostavlja "finančne mahinacije, ki so se dogajale". Na prvo mesto svojega programa uvršča nov prostorski načrt.

Pod številko tri najdemo dolgoletnega župana Bojana Šrota. Doslej je vedno kandidiral pod značko SLS-a, tokrat se prvić podaja s Celjsko županovo listo.

Kandidatka Levice je Mateja Žvižej, uslužbenka osrednje celjske knjižnice in predvsem zagovornica participatornega proračuna, kot eno ključnih pomanjkljivosti mesta pa vidi "odsotnost strateške usmeritve".

Nekdanji vodja oddelka za finance na celjski občini Sandi Sendelbah bo kandidiral na pobudo volilvcev s prvopodpisanim Francem Pusarjem skupine za "Odprto Celje". Na prvo mesto postavlja zvišanje demokratičnosti mesta, v smislu uvajanja participatornega proračuna, podpore krajevnim skupnostim ...

Stranka SLS je doslej kandidirala s Šrotom na čelu, tokrat pa je za kandidata postavila donedanjega predsednika te stranke, Marka Zidanška. Zidanšek je že dolgo vpet v lokalno politiko, od 1998 naprej jemestni svetnik, v prejšnjih mandatih je bil tudi županov pooblaščenec.

Na zadnjem mestu DVK-jevega popisa je Marko Vuga, ki zastopa stranko SMC. Je 31-letni vodja logistike v enem od celjskih proizvodnih podjetij. Stavi na "sveže ideje", ki jih po njegovem ekipa, ki vodi mesto že 20 let, nima.


Celjska šibka točka je turizem, kar ponazarja podatek o 20.000 prenočitvah letno v primerjavi več kot milijonom v prestolnici. Ponujate kakšne rešitve za zvišanje?

Železnik: Celjski turizem je očitno navezan na obiskovalce v prestolnici, ki si želijo ogledati še kakšno manjše mesto. Celje je sorazmerno blizu in ima pomembne zgodovinske objekte. Nujna je navezava na ponudbo Ljubljane, ki bi lahko posredovala turistično ponudbo Celja. Organizatorji turizma v Celju morajo poiskati pot v druge informacijske enote po Sloveniji. Povezati se moramo s turističnimi pisarnami po Sloveniji in vključiti celjsko ponudbo kot prepoznavno vsebino v Sloveniji. Poudariti moramo posebnosti svojega okolja ali celo poskrbeti za turistično posebnost, ki bi privlačila obiskovalce v Celje.

Šrot: Glede na vsakoletno plačilo turistične takse je prenočitev več. Primerjava z glavnim mestom je nesmiselna. Turizem je v Celju pomembnejša gospodarska panoga šele zadnjih deset let in skokovito raste. Mesto je lepo urejeno, enako tudi okolica, imamo pa tudi najbolj bogato zgodovino. Načrtujemo gradnjo visečega mostu, ki bo velika turistična znamenitost, razvoj ekoturizma na Šmartinskem jezeru, srednjeveški glamping na Starem gradu, zip line na Celjski koči, gradnjo kajakaške steze s kampom v Medlogu itd. Turistični obisk raste po več kot 20-odstotni letni stopnji. Letos smo od Turistične zveze Slovenije prejeli nagrado za najbolj urejeno in najbolj gostoljubno veliko slovensko mesto. V prihodnje nameravamo več sredstev nameniti promociji.

Žvižejeva: Reorganizacijo javnega zavoda, ki v Celju skrbi za turizem. Na ključna mesta je treba zaposliti ljudi, ki se na turizem dejansko spoznajo, in ne znova in znova naročati nekih strategij, ki jih potem nihče ne bere. Povezati se je treba z lokalnimi društvi, ker delujejo odlično, in je škoda, da se ne vključijo v lokalno turistično ponudbo, čudi me tudi, da na področju turizma, razen prenočišč praktično ni gospodarske pobude. Skratka, celjski turistični infrastrukturi in bogati zgodovini je treba vdahniti vsebino, ki jo lahko prinesejo le izjemni kadri.

Sendelbah: Da, po 20 letih stihijskega razvoja bomo v Celju začeli načrten strateški razvoj turizma in vanj vključili vse, povezane s turistično dejavnostjo: meščanke in meščane, strokovno javnost, kulturno sfero, gospodarstvo, turistične ponudnike, diplomacijo, medije, skratka vse, ki sooblikujejo naš turizem. Poleg vsebinske in programske revitalizacije mestnega jedra s poudarkom na kulturnem turizmu bomo na enak način osmislili tudi neizkoriščene primestne turistične lokacije, kot so Šmartinsko jezero, primestne kmetije, Celjska koča idr. in razvijali tudi ekoturizem. S sočasno učinkovitejšo povezanostjo z okoliškimi turističnimi destinacijami bomo turiste zadržali v našem mestu več dni, s čemer se bodo povečale tudi prenočitve. Izdatno bomo spodbujali tudi razvoj sejemskega, kongresnega in športnega turizma. Celje bomo postavili v mrežo turistično naprednih mest kot prepoznavno destinacijo.

Zidanšek: Za mojo ekipo je turizem kot pomemben generator delovnih mest in kot edina dejavnost, ki temelji zgolj na lokalnih dejavnikih, izredno pomembno področje. Zato bomo najprej pripravili zelo podrobno strategijo turističnega razvoja Celja. Potrebujemo temeljito analizo stanja, na podlagi katere lahko oblikujemo vizijo Celja in nato strateške cilje in načine, kako jih bomo dosegli. Celje je kot Slovenija v malem – ima gozdove, reke, jezero, ki lahko postane podobno morju, ima urbano infrastrukturo (od dvoran, stadiona, drsališča, gorovje, bogato zgodovino ...), zato mora svoje danosti v prihodnje bolje "skomunicirati" in jih prilagoditi sodobnim trendom v turizmu, kot so:
– animacijski turizem – predvsem družine iščejo destinacije, ki so zanimive za posamezne dejavnosti – v ta namen nameravamo med drugim urediti doživljajski 5D-kino na Starem gradu Celje, ki bo popeljal turiste kot časovni stroj skozi bogato zgodovino knežjega mesta (od antične Celeie preko celjskih grofov do danes);
– kulinarični turizem – povezava s podeželjem (kmečki turizmi; ponudba avtentične hrane in vina);
– urbani turizem (ljudje se želijo sprehajati po mestih in podoživljati navade domačinov – več območij za pešce v starem mestnem jedru, trženje bogate celjske zgodovine ...).

Vuga: Podatek ponazarja slabo bero na področju turizma. Število prenočitev je posledica sejemskega turizma in rezultat športnih prireditev v mestu in manj rezultat strateškega premisleka in holističnega pristopa. Zato menim, da bi morali pristopiti k temu s konkretnim in vzporednim razvojem turističnih vsebin v mestu in okolici. Tako bi npr. celosten razvoj Šmartinskega jezera (ne zgolj z gradnjo skakalnic in umiranjem drugih dejavnosti) z jezerskim turizmom morali povezali tudi z obiskom turistov v centru mesta, kjer vsi govorimo o tem, da središče izumira. Rešitev je tudi v medobčinskem povezovanju in iskanju sinergičnih točk (npr. letalstvo v Levcu, fontana v Žalcu, predstavitev bogate zgodovine mesta v centru, kolesarska pot do zdravilišč v Laškem in Rimskih Toplicah ...).


Celje je nekoč bilo tretje največje mesto, zdaj je peto. Kako se prebiti naprej?

Železnik: Povečati moramo prostorsko ponudbo za gospodarske dejavnosti. Spodbujati moramo zasebno podjetništvo in privabiti nove podjetnike, ki delujejo na področju storitev in visokotehnoloških dejavnostih. Spodbujati moramo kulturne dogodke, ki so zanimivi za obiskovalce zunaj Celja. Ponovno moramo pridobiti festivalske dejavnosti, kot sta bili npr. Celjski pevski festival, Teden domačega filma ipd.

Šrot: Celje je še vedno tretje največje mesto in bo tako tudi v prihodnje. Treba je razlikovati med velikostjo občine in velikostjo mesta.

Žvižejeva: Mislim, da velikost za kakovost življenja ni bistvena. Je pa dejstvo, da so pomanjkljiv urbanizem, trend suburbanizacije, ko se ljudje odseljujejo v predmestja (druge občine), dvajsetletno zanemarjanje javne stanovanjske gradnje in šibke podlage za razvoj novega gospodarstva, s tem mislim predvsem manjkajoč sodoben občinski prostorski načrt, pač prinesli svoj davek. Prizadevajmo si za kakovosti življenja in bodimo gostoljubni do novih priseljevanj.

Sendelbah: Celje je postalo neperspektivno za mlade, ki so se pričeli odseljevati iz mesta, kar je povzročilo, da je Celje iz nekoč tretjega postalo zdaj šele peto največje mesto v državi po številu prebivalcev. Ta trend nazadovanja je posledica stalnega upadanja gospodarske moči oz. vitalnosti mesta. Zaradi dolgotrajno neizkoriščenih razvojnih potencialov Celje nima atributov sodobnega dinamičnega mesta, še vedno pa se ga drži tudi sloves industrijsko onesnaženega mesta. Načrtno se bomo lotili spodbujanja in ustvarjanja novih delovnih mest z dodano vrednostjo: s spodbudami mladim podjetnikom in strateškemu gospodarstvu, z razvijanjem turizma, s podpiranjem kulturnih dejavnosti itn. Obenem bomo mladim in mladim družinam pomagali pri reševanju prvega stanovanjskega problema s subvencioniranjem najemnin in olajšanjem dostopnosti nakupa, kakor tudi z organiziranimi dejavnostmi izven šolske pomoči pri vzgoji in varstvu otrok.

Zidanšek: Tretje, peto, štiriinpetdeseto ... odvisno, katero merilo upoštevate. Po reformi lokalne samouprave leta 1998 se je ozemlje in zato tudi število prebivalcev v Občini Celje zmanjšalo, saj so nastale samostojne občine – Vojnik, Štore in Dobrna. Za kakovost bivanja občanov se mi zdi pomembnejši kriterij, kot je število prebivalcev, dodana vrednost na občana, in po tem kriteriju je Celje tretje, saj ta znaša 21.890 evrov, malo višja je v Ljubljani – 22.994 evrov in najbolj v Novem mestu – 28.357 evrov. Daleč za Celjem je med mestnimi občinami Velenje z 12.199 evri. Naša vizija je, da Celje postane najprivlačnejše mesto za bivanje. Zato mora občina omogočiti okolje, ki bo privabljalo tista podjetja, ki ustvarjajo nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Tako bo mesto privlačno za mlade, ki se bodo lahko zaposlovali v poklicih, ki ustrezajo njihovi izobrazbi, v mestu pa bodo videli svetlo prihodnost zase in za svoje družine. Na drugi strani pa bomo z gospodarskim zagonom napolnili občinsko blagajno, da bo v njej dovolj sredstev za druge socialne, družbene, komunalne in druge potrebe.

Vuga: Rešitev je treba iskati v nekaj poglavitnih točkah, ki predstavljajo tudi glavnino mojega programa. S sprejetjem OPN-ja, ki bo jasno definiral okvirje razvoja mesta, tako na področju stanovanjske politike kot na področju gospodarskega razvoja. Z zagonom slednjega in privabitvijo zasebnega kapitala ter omogočitvijo razvoja gospodarstvenikom (odprtje con, logističnih središč) se bodo v občini odprla delovna mesta, ki bodo ohranila (in privabila) mlade v mestu. Možnost zaposlitev, ki jih prinaša gospodarski zagon bo podprta z napredno stanovanjsko politiko, kar bo omogočilo mladim, da si ustvarijo življenjske razmere v naši občini in posledično preboj spet na tretje mesto. Prizadeval si bom tudi za dodatne spodbude mladim družinam
Seveda pa je k temu treba dodati tudi ustvarjanje boljših možnosti za turizem, kulturo, šport. Skrb za invalide in starejše, s čimer gre za zaokroženo celoto in skladen razvoj mestne občine v naslednjih desetletjih.


Kako bi ukrepali za zagon celjskega gospodarstva?

Železnik: Celjsko gospodarstvo moramo prebuditi na več ravneh:
- poskrbeti za intenzivnejše obujanje mestnega jedra z oživitvijo praznih lokalov,
- oživitev storitvenih dejavnosti, ki so lahko dobra podpora gospodarstvu in občanom,
- šolanje za deficitarne poklice,
- privabiti nove dejavnosti, ki so odprta za nove tehnologije,
- izboljšati pogoje za nakupe zemljišč in poslovnih prostorov.

Šrot: Celjsko gospodarstvo odlično deluje in še nikoli v zgodovini ni dosegalo takšnih rezultatov. Po podatkih AJPES-a je to tretje gospodarstvo med mestnimi občinami in glede BDP-ja zaostaja zgolj 1.000 evrov za Ljubljano.

Žvižejeva: V poslovanje in plačno politiko gospodarskih družb se občina nima pravice vtikovati, bi si pa želeli gospodarstva po meri delavca, ne le kapitala. Gospodarstva, ki bo uspelo privabiti čimveč izobraženih kadrov, ki bodo v Celju tudi zaživeli, in gospodarstva, ki okolje plemeniti, ne pa uničuje. Občina mora poskrbeti za vso podporo, komunalno infrastrukturo, spodbude za inovativna in socialna podjetja in prostorske podlage, da se lahko gospodarstvo pri razvija in deluje.

Sendelbah: Za cilj si bomo zadali razvoj Celja kot Poslovno-inovacijskega stičišča med Muenchnom in Beogradom. Celje mora obnoviti tudi svojo tradicionalno močno vlogo proizvodnega in prometnega središča. Zato bomo vzpostavili sklad za zagonska sredstva za mlade podjetnike in kot občina razpisali neposredne spodbude za gospodarsko strateške projekte Celja. Povečali bomo spodbude za gospodarstvo v povezavi z evropskimi sredstvi. Spodbujati bomo začeli razvoj nadstandardnih obrti in obrtništva ter za te potrebe zagotovili podporno okolje, kot je npr. Obrtna akademija. Takoj bomo sprejeli Občinski prostorski načrt, saj je Celje edina mestna občina v državi, ki ga še vedno nima. S tem bomo lahko pričeli potencialnim investitorjem zagotavljati komunalno opremljenost zazidljivih območij in dovolj velike parcele za obsežnejše dejavnosti. Celje je vendarle regijsko središče in nedopustno je, da nas pri tem prehitevajo sosednje občine.

Zidanšek: Eden izmed prioritetnih ukrepov je sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN). Komunalno urejena zemljišča so se izkazala kot dobra naložba za prihod investitorjev, zato bomo po sprejetju OPN-ja lahko vzpostavljali nova. Poleg tega bomo stalno prežali na podjetja, ki so v nekem trenutku omejena v širjenje na svojem območju ali pa iščejo nove priložnosti na odlični geostrateški lokacij, kot jo ima Celje. Celje je na petem koridorju in je eno od mest, predvidenih za logistični center. Zato podpiramo podpiramo čimprejšnjo nadaljevanje gradnje intermodalnega logističnega centra, ki bo Celju prineslo 2000 delovnih mest.

Vuga: Kot že povedano, Celje potrebuje celostno rešitev, in ne zgolj parcialnih rešitev, ki so dobre za posameznike ali peščico ljudi. Celje smo ljudje in ustvariti je treba možnosti za njihovo delovanje. Primere dobrih praks vidimo v bližnjih občinah (odprtje gospodarskih con, logističnih centrov), in verjamem, da se lahko tudi v Celju omogoči razvoj obstoječim gospodarskih subjektom kot tudi spodbudi nove investicije. Imeli smo tudi primere precej slabih praks, ki jih ne želim ponavljati. Treba je vzpostaviti dialog z gospodarstvom. Kot župan se bom redno srečeval z gospodarstveniki, poslušal bom njihove želje in se odzival na njihove potrebe. Po dosedanjih pogovorih so mi predstavili svojo vizijo gospodarskega razvoja in glede tega smo se v glavnem strinjali. Občina mora prisluhniti in se odzivati na dražljaje gospodarstva, hkrati pa, žal se s nujnostjo sprejetja OPN-ja ponovno ponavljam, skrbeti za skladen razvoj občine. In menim, da se v odprtem dialogu najdejo dobre rešitve za vse Celjane.


Celje v letu volitev dobiva javni mestni promet kot predzadnja mestna občina v državi. Kakšni so vaši načrti za javni promet?

Železnik: Javni mestni promet je zelo pomemben dejavnik mobilne povezanosti posameznih delov mesta in okolice. Ponuditi moramo brezplačen mestni avtobusni promet in zelo ugoden obmestni promet, ki bo imel prednosti pred vožnjo z avtom. Primer: parkirna hiša na Grosupljem in navezava na avtobusni prevoz v Ljubljano. Možnost prevoza z avtom mora nadomestiti ugoden avtobusni prevoz, ki je smiselno usmerjen v vse točke mesta in okolice. V mnogih mestih zunaj Slovenije so desetletja razvijali različne oblike javnega prevoza, ki se smiselno dopolnjuje. Npr.: podzemna železnica, trolejbus ipd. Celje je žal predzadnje mesto, ki bo dobilo javni mestni promet. Očitno na tem področju nismo dovolj naredili.

Šrot: Celje ima že dolgo javni mestni promet, ki se uporablja v okviru medkrajevnega prometa in je to do zdaj izvajal koncesionar, financirala pa država. V mestu smo se odločili, da bomo vzpostavili še tri nove mestne linije, za kar smo že kupili 10 ekoloških avtobusov. Ta javni potniški promet se bo začel izvajati v začetku leta 2019 in ga bo subvencionirala občina.

Žvižejeva: Vsekakor ocenjujem zagon javnega prometa v tej obliki kot pozitiven premik na bolje. Skrajni čas je že bil, da se Celje pridruži večjim in manjšim krajem, ki to imajo že dalj časa, tudi to je del skrbi za zdravo in čisto okolje in za vključevanje vseh slojev prebivalcev. Za zdaj je delovanje avtobusnih linij predvideno le v ožjem mestu, želimo ga razširiti na celo mesto, predvsem ga potrebujejo bolj oddaljeni kraji, kot sta, recimo ,Škofja vas in Ljubečna, ki jih za zdaj ne bo pokrival. Premisliti je treba tudi model delovanja, ki je trenutno planirano s koncesijo zasebniku, s čimer se ne strinjamo, pa cenovno politiko, menimo namreč da mora biti javni prevoz vsaj za ranljive skupine brezplačen. Verjamemo, da so skupni cilji celjske politike tudi postopno širjenje območij za pešce, nujna je ureditev kolesarskih poti in najpomembnejše, gradnja obvoznice. Tovorni promet je nujno potrebno zapeljati izven mesta.

Sendelbah: Celje je že imelo povsem funkcionalen javni mestni promet in nezaslišano je, kako so se v preteklih 20 letih ukinjale mestne avtobusne linije in medkrajevne povezave. Javni mestni promet je vendarle ena izmed osnovnih javnih storitev, za katere je odgovorna občinska uprava. Zato bomo sanaciji te problematike posvetili posebno pozornost. Poskrbeli bomo za brezplačno krožno mestno linijo, ob koncu tedna pa tudi za nočno linijo za varen prevoz mladih. V načrtu imamo tudi takojšnjo vzpostavitev javnega prevoza do ključnih turističnih točk (Stari grad, Šmartinsko jezero, Celjska koča idr.). Takšna ureditev javnega prometa v Celjski kotlini bo imela tudi pozitivne učinke na zmanjševanje onesnaženosti mesta zaradi prometa.

Zidanšek: Avtobusni javni potniški promet bo vpeljan do konca leta. Sprva bo prevoz potekal po štirih linijah, ki bodo povezovale središče mesta z večjimi spalnimi naselji (Otok, Zelenica, Lava, Ostrožno, Nova vas, Dečkovo naselje, Hudinja, Gaberje), v nadaljevanju pa je mogoča tudi širitev na krajevne skupnosti oz. vključitev tudi obrobja mesta.

Vuga: Mnogi govorijo, da je Celje mesto zamujenih priložnosti. Vseeno menim, da je bolje dobiti javni mestni promet pozno kot nikoli. Treba se je zavedati, da je v tem primeru glavno vlogo odigrala država, kar je seveda pohvalno, in pozdravljam tak pristop, občina pa je sodelovala pri implementaciji projekta in izkoristila v večini ponujena evropska sredstva. Sam bi si želel videti, da bi bili v Celju prvo, ki bi takšen projekt izpeljalo, in ne želim razmišljati o razlogih, zakaj je prišlo do realizacije tako pozno. Upam samo, da ne gre za predvolilni bonbonček. Tudi sam sem privrženec javnega prometa, ki bo dostopen Celjanom in ga bodo Celjani tudi z veseljem uporabljali. Zavedam se, da bo treba odpreti javno razpravo glede parkirnih mest v mestu, morebiti z zapiranjem najstrožjega centra za promet. Vsekakor se zavzemam za dialog z občani in sprejetje kar se da optimalne odločitve.


Kaj obljubljate občanom, če vas izvolijo? Kaj bi se zares spremenilo? Prosimo, bodite konkretni, a izberite eno ali dve ključni obljubi/spremembi.

Železnik: Pripraviti in sprejeti nov OPN mesta, ki bo upošteval potrebe razvoja mesta, ekološke posebnosti mesta, razvoj podjetništva in določitev prostora za nov dom za ostarele po sodobnih merilih in potrebah.

Šrot: Obljubljam občanom, da se bom trudil realizirati dane predvolilne zaveze in skrbel, da bo mesto prijetno za življenje vseh generacij. Naredil bom vse, kar je v moji moči, da bo Celje še naprej eno najhitreje razvijajočih se slovenskih mest.

Žvižejeva: Obljubim, da bom uvedla participatorni proračun. Občinski proračuni so javni denar. To je denar nas vseh. In prav je, da imajo občani možnost odločanja, kam in koliko si želijo, da se vloži oz. porabi. Obljubim, da bo sprejet občinski prostorski načrt. Trenutna odsotnost tega pomeni, da se z občinskimi zemljišči razpolaga v sivi coni dovoljenega.

Sendelbah: Kot županski kandidat s podporo civilne iniciative občank in občanov Odprto Celje sem zavezan k delovanju v korist vseh Celjank in Celjanov, zato bi med prvimi ključni spremembami omenil vzpostavitev demokratičnih vzvodov odločanja, preko katerih se bo v mestu lahko začela odražati volja ljudi. Kot dokaz, da to zavezo jemljem zelo resno, bomo vsem gospodinjstvom 'znižali položnice' občinskih javnih podjetij, Krajevnim skupnostim in Mestnim četrtim pa namenili dodatnih pol milijona evrov. Uvedli bomo participativni proračun, da bodo pri razvoju mesta sodelovale tudi občanke in občani ter soodločal glede razvojnih prioritet.

Zidanšek: Najprej je to gospodarski zagon. V ekipi imamo ljudi, podjetnike, ki so uspešni in vedo, kako najbolje izkoristiti geostrateški in razvojni potencial mesta. Potem je tu turizem, pri čemer izpostavljam Šmartinsko jezero, ker bo po čiščenju, ki ga nameravamo izvesti, resda privabljalo tudi turiste, vendar predvsem koristilo neposredno Celjankam in Celjanom, za njihovo rekreacijo, športno udejstvovanje, morda pa tudi sproščanje, kot so ga navajeni kje ob morju.

Vuga: Občanom obljubljam izboljšanje dialoga. Prisluhnil bom njihovim potrebam in željam. Predvsem bomo iskali rešitve skozi dialog. Konkretno, s sprejetjem občinskega prostorskega načrta bomo začrtali nov, hitrejši in enakomernejši razvoj občine. In celotno mestno občino, vse njene dele, krajevne skupnosti in mestne četrti, bomo povezali v celoto, kjer ne bo prostora za partikularne interese in blaginjo zgolj posameznih interesnih sfer.

Al. Ma.

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 7

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor


  • jazbečar 15. november 2018 ob 06:49
    Prijavi neprimerno vsebino
    Sigurno je čas za prevetritev na mestni občini Celje. Kdor misli, da lahko nekdo 20 let enako uspešno vodi občino je v zmoti. Čas je za nove ideje in zagon. Skoraj vseeno je kdo bo naslednji...ok, razen knjižnjičarke. Potem je že bolje da ostane šerif.
    +5
    -3
  • Mr.Mr. 15. november 2018 ob 07:04
    Prijavi neprimerno vsebino
    Šrota ne smete odstaviti, je največji frajer, si je kar ljubico zaposlil na občini. preko vseh razpisov. V službenem času jo mečka v pisarni za občinski denar, komu še gre tako dobro? :) Tega si ne upata ne Jankovič ne Popovič.
    +7
    -1
  • Šmorn 15. november 2018 ob 07:10
    Prijavi neprimerno vsebino
    Sicer mi je malo mar za to, kdo bo župan, ampak ne mi omenjat turizma v Celju. V bližini je Laško, v bližini so Rogaška Slatina, Dobrna, Rogla,.. in res ni treba turistov v mesto. Je zgodovinsko, res, ni pa turistično. In ni potrebe po tem. Tako da tisti, ki obljublja več turistov, pri meni ne dobi plusa.
    0
    -8
  • severnik 15. november 2018 ob 07:26
    Prijavi neprimerno vsebino
    Zanimivo, da v času razcveta turizma, kjer je samoumevno, da je turistov več (tako govorite za Lj), pri Celju ni tako. In ja, tudi Ljubljana ima veliko konkurence z okoliškimi kraji.

    Jaz pa pravim, da je Slovenija turistična dežela. Ali drugače, je sploh možno preživeti kot država brez turistov na nek srednji rok? Mi nočemo turistov, nočemo proizvodnje,...od storitev je težko živeti.

    Pač moje mnenje.
    +4
    0
  • exwannabe 15. november 2018 ob 07:45
    Prijavi neprimerno vsebino
    In najbolj zasvinjano mesto tudi....no tukaj je v konkurenci s Koroško... v glavnem pa nakupovalni center pri nakupovelnem centru....res prava obogatitev za uboge na duši.... in ne vem o kakšnih turistih oni sanjajo...no ja, saj toliko trgovin na kupu je res prava turistična atrakcija... lol
    +6
    -1
  • seba goričan 15. november 2018 ob 08:14
    Prijavi neprimerno vsebino
    Kaj bi Nemci nardil iz našega gradu,tako spodnjega kot zgornjega...ko pomislim mi je slabo...pa jezero,pa Savinja,pa staro mestno jedro itd....zafural so nam mesto čist
    +1
    -2
  • r5 15. november 2018 ob 08:20
    Prijavi neprimerno vsebino
    Mandat županov bi bilo treba ustavno zamejiti, lahko enako kot predsednik - dvakrat pet let. Več kot očiten razlog je Celje in tudi številne druge občine. Svetlih primerov, ki bi pričali nasprotno, je zelo malo. Srečno, Celje!
    +6
    0

Zadnji prispevki