Jonas Valančiunas je blestel na prvih dveh tekmah v Kaunasu. Foto: Fiba/Hendrik Osula
Jonas Valančiunas je blestel na prvih dveh tekmah v Kaunasu. Foto: Fiba/Hendrik Osula
V Kaunasu slovenske košarkarje podpira več sto navijačev

V skupini A je z dvema zmagama prvo mesto zasedla gostiteljica kvalifikacijskega turnirja za olimpijske igre, ki je tudi glavni favorit obračunov v Kaunasu. 2,8-milijonska Litva je ena glavnih košarkarskih velesil v Evropi, z zares bogato tradicijo kraljice iger, ki ima v tej baltski državi skorajda religiozen status. Košarka je z naskokom šport številka ena, košarkarji pa glavni zvezdniki in najpopularnejše osebnosti v tej nekdanji Sovjetski republiki.

Prvi uspehi litovske košarke segajo že v 30. leta, ko je reprezentanca na drugem prvenstvu stare celine leta 1937 postala evropski prvak. Dve leti pozneje je na domačem terenu ubranila krono, ko se je turnir igral v športni dvorani v Kaunasu, t. i. meki litovske košarke, ki je najstarejša evropska košarkarska dvorana in kjer je do pred dobre dekade domoval tudi Žalgiris. Dve leti pozneje bi morala Litva znova organizirati EuroBasket, a je tekmovanje zaradi druge svetovne vojne odpadlo.

Polfinale

Sobota ob 15.30:
SLOVENIJA – VENEZUELA

Ob 18.30:

LITVA – POLJSKA

Finale bo v nedeljo ob 18.30.

Zatem so Litovci ključne vloge igrali pod sovjetsko zastavo in bili med najzaslužnejšimi za kar 14 naslovov evropskega prvaka. Trikrat je izbrana vrsta nekdanje države postala tudi svetovni prvak, dvakrat pa olimpijski. Leta 1988 ob zlatu v Seulu je blestela prav litovska četverica – Arvydas Sabonis, Šarunas Marčiulionis, Rimas Kurtinaitis in Valdemaras Chomičius, ki je sestavljala jedro izbrane vrste tudi v prvih letih samostojnosti. Ko je znova zaigrala pod lastno zastavo, je nemudoma postala ena najboljših v Evropi.

Namreč že na olimpijskih igrah, ko je tedaj spisala nepozabno zgodbo, je v Barceloni prišla do brona, uspeh pa ponovila še zatem v Atlanti in Sydneyju. Od razpada Sovjetske zveze je Litva igrala na vseh olimpijskih igrah, tudi zadnje generacije pa so se z velikih tekmovanj vračale z medaljami. Evropski naslov je na krilih Šarunasa Jasikevičiusa osvojila še leta 2003 na Švedskem, leta 2013 v Sloveniji in dve leti pozneje v Franciji pa je klonila v finalu EuroBasketa. Leta 2011 je po 72 letih znova gostila turnir najboljših reprezentanc stare celine, na katerem pa je razočarala. Pričakovanja so bila velika, na koncu pa je končala na petem mestu.

Od leta 2000 vse uspehe spremlja popularna skladba Trys Milijonai (trije milijoni, op. a.), ki je postala litovska košarkarska himna in prepoznavna melodija na vseh velikih tekmovanjih, kjer igrajo Litovci in so prisotni njihovi prepoznavni navijači. Ambicije in cilji so v Litvi vedno veliki. Navijači, ki reprezentanco in Žalgiris, ki je na neki način kar vselitovski klub, v velikem številu podpirajo na vseh tekmah. Množica, odeta v rumeno, zeleno in rdečo, kjer koli igrajo njihovi ljubljenci pripravi imenitno vzdušje. Podobno kot to storijo slovenski privrženci košarke.

Tudi letos ima Litva zelo kakovostno reprezentanco in širok kader dobrih posameznikov. Prvi mož je Jonas Valančiunas, eden najboljših centrov na svetu. Na turnirju blesti s povprečjem 17,5 točke, 12 skoki in indeksom učinkovitosti 29. V 29-letnega orjaka upe Litovci polagajo že več kot deset let. Že kot najstnik, ko je na prvenstvih mlajših selekcij serijsko pobiral zlate medalje in MVP-nazive, je bil velika zvezda. Strah vzbujajočo centrsko linijo dopolnjuje Domantas Sabonis, ki odlično igra v NBA-ju, gre pa za najmlajšega sina legendarnega Arvydasa. V statistiko vpisuje 10,5 točke, devet skokov in indeks 16. Med ključne može na tem turnirju sodijo še Rokas Giedraitis, ki igra za Baskonio, Marius Grigonis, ki je prestopil k CSKA-ju, izkušeni Mantas Kalnietis, ki je že vrsto let motor reprezentančne igre, in Rokas Jokubaitis, ki bo kariero nadaljeval pri Barceloni, velja pa za enega najobetavnejših evropskih organizatorjev igre.

Sorodna novica Proti Poljski začetek poti na evropski vrh, z Angolo pred sedmimi leti na SP-ju

Če bo potekal obračun Slovenije in Litve, bo to že njuno 18. medsebojno srečanje. Z 12 zmagami so precej uspešnejši Litovci, ki so dobili zadnji dvoboj na svetovnem prvenstvu leta 2014, ko je Slovenija v Las Palmasu zapravila visoko prednost in povsem popustila v zadnji četrtini, zaradi česar je tudi ostala brez prvega mesta v skupini. Na šestih tekmah na velikih tekmovanjih so Slovenci slavili le enkrat, zagotovo pa se bodo pomerili med sabo že naslednje leto, saj sta izbrani vrsti v isti skupini EuroBaskea 2022 v Kölnu.

Michael Carrera je ključni mož Venezuele. Foto: Fiba/Hendrik Osula
Michael Carrera je ključni mož Venezuele. Foto: Fiba/Hendrik Osula

Kot smo vsi igralci že med samimi pripravami večkrat poudarili, je najpomembneje, da imamo fokus na svoji igri. Prav veliko časa za pripravo namreč nismo imeli, zato je bilo veliko pametnejše, da se ukvarjamo s svojo igro in ne toliko s samim nasprotnikom. In to nam je na koncu v teh dveh tekmah prineslo tudi rezultat. Po dvoboju s Poljsko smo dobili malo počitka, zdaj pa so vse naše misli že usmerjene v novo tekmo. Še naprej moramo igrati z enakim pristopom in razmišljanjem. Strokovni štab nas bo dobro pripravil na dvoboj z Venezuelo, tako da bomo spoznali njihove prednosti in slabosti. A še naprej moramo stremeti k nadgradnji naše igre in prepričan sem, da bomo v soboto maksimalno pripravljeni.

Aleksej Nikolić

Za vstop v finale se bodo evropski prvaki v soboto ob 15.30 pomerili z Venezuelo, ki je v skupini A torej osvojila drugo mesto. Po dostojnem odporu proti Litvi (76:65) je za preboj v polfinale premagala Južno Korejo (94:80). Venezuelski reprezentanti evropskim košarkarskim navdušencem niso dobro znani, saj vsi igrajo v Južni Ameriki, večina v domovini. Najboljša strelca moštva sta Michael Carrera in Heissler Guillent s povprečjem 12,5, dvomestno število točk pa dosegata še Pedro Chourio in Garly Sojo. Carrera ob tem v statistiko dodaja tudi po devet skokov na srečanje, Sojo pa sedem. Najboljši podajalec je Gregory Vargas s štirimi na tekmo.

Venezuela je že nastopila na olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni in pred petimi leti v Riu de Janeiru, ko je bila deseta. Štirikrat je zaigrala tudi na svetovnih prvenstvih. Najboljša uvrstitev z mundialov je 11. mesto iz Argentine 1990, pred dvema letoma na Kitajskem pa je bila 14. Na zadnjem AmeriCupu je zasedla deveto mesto, sicer pa je leta 2015 osvojila celinsko tekmovanje, na katerem je skupaj osvojila tri medalje. To bo tretji medsebojni dvoboj Slovenije in Venezuele, prvi uradni. Do zdaj sta se reprezentanci v letih 2006 in 2007 dvakrat srečali na prijateljskih tekmah, obakrat pa je zanesljivo z 88:61 in 88:68 slavila Slovenija.

"Mislim, da sta za nami dve res dobri tekmi. Na neki način sem tudi sam presenečen nad energičnostjo igralcev, saj vemo, da so imeli nekateri za sabo res dolge sezone. In to nam vliva veliko upanja za naprej. Do zdaj se nam je obrestovalo, da smo poudarek dajali svoji igri. A če želimo biti uspešni proti najboljšim ekipam, moramo določene stvari še izboljšati. Predvsem igro v obrambi in določene zadeve tudi v napadu, pa čeprav dajemo veliko število točk na tekmo. Čaka nas obračun z Venezuelo, ki igra zelo agresivno košarko. Igralci imajo velik atletski potencial, da igrajo dobro obrambo. Zato bomo morali biti v napadu še toliko preciznejši in predvsem vztrajati pri tem, v čemer smo uspešni, s takšnim pristopom si lahko priigramo nastop v finalu, ki si ga vsi močno želimo," je pred dvobojem z Venezuelo povedal slovenski selektor Aleksander Sekulić.

Košarkarji v soboto proti Venezueli