V Mariboru so v polnem teku 26. slovenski dnevi knjige. Še vedno s slovitim podnaslovom KO TE NAPIŠE KNJIGA in letošnjim motom Najdi svojo knjigo, najdi svoj svet. Z njim nagovarjajo mlade, usklajeno s tem, pa je letošnji osrednji gost mladinski pisatelj Slavko Pregl; veliki večerni pogovor z njim bodo pripravili prav danes, četrtek, 1. junija, v atriju Vetrinjskega dvora. Do sobote bo na različnih lokacijah vrsta prireditev z uveljavljenimi gosti in z literarnim podmladkom, na Grajskem trgu pa je vse dni knjižni sejem.

Ob skrb vzbujajočem upadu bralne kulture in ob velikem vplivu tako imenovanega branja na spletu, programska koordinatorica Petra Kolmančič iz MKC Maribor pravi:"Na to je treba vedno znova opozarjati. Številne raziskave namreč kažejo, da bralna kultura pri mladih nazaduje. Vsem je znano dejstvo, da je to povezano z digitalizacijo in s časom, ki ga preživimo pred zasloni. Tudi na zaslonih beremo, a tam vlada inflacija podob in pisno ima v primerjavi s podobo veliko manjši učinek. Zato vedno znova opozarjamo, da je branje vrednota, tudi na festivalih kot je naš in tudi v šolah. Izjemnega pomena pa je, da branje kot vrednoto gojimo že v krogu družine."

Pomembno je, da otroci vidijo svoje starše brati, prek branja se identificirajo s knjižnimi junaki in se učijo empatije, še pravi sogovornica in zato je treba k branju vabiti tudi odrasle, bolj in manj zahtevne bralce, tudi s ponudbo na založniških stojnicah na Grajskem trgu, pravi vodja sejma Nina Medved:"Pridružuje se nam 26 založnikov. Ob koncu obhoda dveh dolgih linij s knjigami, pa se lahko ustavite ob odru knjižnega sejma, kjer poteka spremljevalni program ves čas, ves teden."

Spremljevalni spored sooblikujejo mladi ustvarjalci in bralci – z razstavo platnic najljubših knjig, predstavitvijo literarnih glasil in nastopi na glasbeno-literarnih maratonih; javnost bo v soboto spoznala nominirance in nominiranke natečaja za najboljšo dijaško pesem Mala Veronika in je že spoznala zmagovalko 8. natečaja Ali govoriš emojščino? To je Doroteja Drevenšek z mariborske II. gimnazije, ki je čustvene podobice- emotikone prevedla v jezikovno besedilo. Tako na kratko povzame svojo interpretacijo:" V bistvu je o nekem iskanju sebe, o izkušnjah, ki te čakajo, o stvareh, ki se zgodijo in te spremenijo. "

Mlada pesnica prizna, kaj je najhujša konkurenca knjigam: "Telefon, najbrž. Tudi sama sem opazila, da sem včasih na avtobusu precej brala, zdaj pa sem raje na telefonu. Brskanje ti da več dražljajev; zaradi odvisnosti ali potrebe, da si ves čas na tekočem. Se mi pa zdi, da je branje čiščenje misli in da se pri tem fokusiraš na eno stvar."

Med mladimi so nedvomno ugledna literarna imena prihodnosti. Tista današnjega časa, pa je mogoče srečati ob večerih v atriju Vetrinjca; nocoj se bo tam ustavila Literarna postaja Mariborske knjižnice z mladinskim pisateljem s Slavkom Preglom, jutri pa bo tam literarni večer LGBTQ+ z odprtim mikrofonom.

Že v torek so razglasili ime prejemnice nagrade Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinske književnosti za bralce do 12 let. To je Nada Grošelj, prejela jo je za izjemni prevod dela November v Mumindolu avtorice Tove Jansson, ki je izšel leta 2019 pri založbi Mladinska knjiga:" Gotovo se boš izogibal pretirani rabi deležij, kakšnemu rekši in podobno; to ne bi šlo skozi. Moram pa reči, da rada rada kdaj uporabim kakšno besedo, ki ni najpreprostejša, v smislu kava, sok, kruh, ampak raje uporabim kakšno bolj pravljično ali poetično. Zdi se mi, da je pomemnbo peljati naprej to zavest o bogastvu slovenščine. V izvirniku tudi naletimo na vse mogoče besede, ki so značilne za finsko švedščino; ta ima nekoliko drugačne izraze kot švedska švedščina in se mi zdi dobro, da nevsiljivo vpleteš kakšno manj znano besedo, ne sicer nekaj popolnoma obskurnega, ampak da se dodatno širi besedni zaklad v slovenščini", razloži letošnja prejemnica nagrade Društva slovenskih književnih prevajalcev.