Dodatkov v živilih je lahko veliko, niso vsa nevarna, tudi niso vsa nedolžna. Sogovornica Tina Perko opozarja na problematično modro azobarvilo. Najdemo ga v modro obarvanih energijskih pijačah za športnike, pa tudi v otroških bonbonih./Foto:Pixabay
Dodatkov v živilih je lahko veliko, niso vsa nevarna, tudi niso vsa nedolžna. Sogovornica Tina Perko opozarja na problematično modro azobarvilo. Najdemo ga v modro obarvanih energijskih pijačah za športnike, pa tudi v otroških bonbonih./Foto:Pixabay

Že od šestega septembra ni bilo odpoklica živil, čeprav smo že vajeni, da se vsake toliko časa zgodi kakšen odpoklic zaradi prisotnosti nedovoljenih mikroorganizmov ali snovi, že dolgo pa ne pomnimo tako množičnega odpoklica, kot se je zgodil avgusta zaradi prisotosti rakotvornega etilen oksida. Odkrili so ga v aditivu E410 gumi rožičevca in so morali zato odpoklicati med drugim sladolede, jogurte, kefirje, brezalkoholne pijače in nekatera vegetarijanska živila, ki poskušajo posnemati meso. Z odpoklici nas redno seznanjajo na spletni strani Uprave za varno hrano in Zveze potrošnikov, zato ni odveč, da jih vsaj občasno obiščemo. Nekaj radovednosti v zvezi z dodatki živilom smo potešili na Izobraževalnem centru Piramida v Mariboru pri živilski tehnologinji dr.Tini Perko.

Dr. Tina Perko zadnji množični odpoklic zaradi vsebnosti etilen oksida pripisuje dobri sledljivosti surovin. Našli so ga v aditivu – stabilizatorju E410 gumi iz zrn rožičevca:«Ta aditiv uporabljajo predvsem v pekovskih izdlekih, tudi v mesni proizvodnji, v sadnih bazah za različne sadne jogurte, tudi v bio izdelkih. Zakaj pa tudi v veganskih izdelkih? Zato, ker morajo v njih beljakovine živalskega izvora nadomestiti z beljakovinami rastlinskega izvora, da zagotovijo konsistenco. «

Živilska tehnologinja dr. Tina Perko:
Živilska tehnologinja dr. Tina Perko:" Potrošniki si želimo novih izdelkov, izdelkov z manj sladkorja, z manj mlečne maščobe. Tak jogurt pa ni enak polnomastnemu, zato dodajajo aditive. Trend narekujemo potrošniki, živilska industrija temu sledi.« /Foto: Radio Maribor/Irena Kodrič Cizerl

Do odpoklica lahko pride tudi zaradi pomanjkljivo označene deklaracije; če brezglutenski izdelek vsebuje sledi glutena, je to lahko za nekoga, ki je nanj preobčutljiv, škodljivo. V živilih so lahko prisotne tudi težke kovine, živo srebro, mikotoksini, aflakotksini, lahko pride tudi do mikrobiološke kontaminaicje z bakterijami, kot je listerija: »Predvsem nosečnice se ne bi smele okužiti z listerijo, ker je to lahko nevarno za plod. Otrok se lahko rodi mrtev, lahko doživi okvaro sluha in pozneje govora. Pred časom je prišlo tudi do številnih odpoklicev zaradi bakterije E.coli. Navzoča je lahko v jajcih, mesnih izdelkih, francoski solati«, pojasni sogovornica in pove, da je predvsem poleti pri hotelskih zakuskah sama zelo previdna, tudi pri sladoledu.

Ker ste vi tako želeli....

Živilska industirja posega po dodatkih tudi pri manj obstojnih živilih, ki vsebujejo veliko vode in beljakovin. Z njimi poskrbijo za obstojnost, za ohranjanje hranilnih vrednosti in organoleptičnih značilnosti. Dr. Tina Perko:«Aditive dodajo v različnih stopnjah pridelave in skladiščenja. Gre za sladila, barvila, konzervanse, antioksidante, emulgatorje, nosilce kislin, sredstva za uravnavanje kislosti, sredstva proti penjenju, proti sprijemanju, sredstva za glaziranje in vzhajanje, za pakiranje, potisni plini, plini za pakiranje…«

Poenostavljeno in iskreno rečeno, jih industirja uporablja, ker imamo kupci želje in pričakovanja:« Potrošniki si želimo novih izdelkov, izdelkov z manj sladkorja, z manj mlečne maščobe. Tak jogurt pa ni enak polnomastnemu, zato dodajajo aditive. Trend narekujemo potrošniki, živilska industrija temu sledi.«

Izogibajmo se jim!

Zavaja nas tudi oglaševanje, pojasni sogovornica in spomni, da so pri mlečnih rezinah za otroke znanega proizvajalca, ki je reklamiral veliko vsebnost mleka, tega našli še najmanj, več pa mleka v prahu, sirotke, različnih beljakovin in sladkorja. Ko stojimo med policami, običajno kupimo izdelke z lepšo embalažo. Težava je torej v tem, da kupujemo z očmi, pri tem pa pomembno vlogo odigra barva. V EU je dovoljenih sedemnajst sintetičnih barvil (v ZDA sedem), med njimi so problematična t.i. modra azobarvila. So namreč rakotvorna, najdemo pa jih ne le v energijskih pijačah in pijačah za športnike, ampak tudi v otroških bonbonih. Najbolje je ubogati sogovornico, ki pravi - Izogibajmo se jim!

Najbolje je tudi kupovati in jesti regionalno, iz osnovnih živil. Včasih ob stresnem vsakdanu vendarle poiščemo bližnjico, na primer z juhami v vrečki in podobnim:«Te juhe vsebujejo ojačevalce okusa, mononatrijev glutamat. Dodajajo ga, da bi nadomestili okus po mesu, uporabljajo pa ga predvsem v kitajski prehrani. Zaradi spojine akrilamid so problematični tudi pekovski izdelki, če so preveč zapečeni. Zato imajo v pekovski industriji, kjer jih pečejo zraven lestvico, ki določa zdravo, lep zlato rumeno barvo, ne preveč zapečeno

Če imate čas za poslušanje, vam je na voljo govorni prispevek s še več informacijami: