Organizacija združenih narodov je 20. novembra pred 30-imi leti sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. Na pobudo Unicefa so številna podjetja in ustanove poskrbele, da se na ta dan glas otrok sliši tudi v gospodarstvu in kulturi. Otroci so prevzeli vodilne vloge odraslih in na protokolarni ravni odločajo o pomembnih zadevah. Medtem ko so se odrasli fotografirali z njimi in ploskali njihovim pobudam, ne gre pozabiti, da smo prav odrasli s svojimi odločitvami in ravnanjem krivi za stiske, ki jih doživljajo in za težke razmere, v katerih živijo, tudi za revščino. Pri nas živi pod pragom tveganja revščine 45 tisoč otrok.

Otroci niso le odrasli „v nastajanju“

UNICEF je edina organizacija v okviru Združenih narodov, ki je posvečena izključno otrokom in skrbi za njihovo preživetje, zaščito in razvoj. Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija, se strinja, da otroci v Sloveniji v primerjavi z vrstniki v nekaterih delih sveta živijo v dobrih razmerah - v miru, na voljo jim je pitna voda, niso žrtve otroškega dela, imajo dostop do izobraževanja in zdravstva, pa vendar ne moremo mimo tega, da je 40 tisoč trpi posledice revščine. „Otroci imajo kar nekaj instrumentov za to, da se sliši njihov glas, se jih pa ne upošteva dovolj. Velikokrat gledamo nanje kot na odrasle v nastajanju, odvisne od staršev, družine, šole in ostalih jim prisluhnemo zgolj protokolarno, ker je to dan otrok in ker je to oportuno. Da bi jih resnično upoštevali, pa ne storimo dovolj“, pravi Bergoč, ki izpostavlja predvsem revščino, kot tisto kategorijo, ki pri nas krati pravice otrokom. Najbolj so ogroženi otroci iz enostarševskih družin in iz družin z migrantskim ozadjem.

Pri nas živi 45 tisoč otrok v revščini

Pri nas skoraj 12 odstotkov otrok živi pod pragom tveganja revščine, Tomaž Bergoč pa pravi:„Meni osebno in vsakomur bi moralo biti popolnoma vseeno, če je ta odstotek najnižji v EU. Še vedno je to 45 tisoč otrok, ki nimajo enakega izhodišča, da bi dosegli potenciale in enako stopnjo izobrazbe, da bi potem bolje poskrbeli za svoje življenje, tako kot tisti iz privilegiranih okolij.“
Kršitev otrokovih pravic pri nas ni le na polju revščine in dostopa do zdravstva, kjer so zapostavljeni predvsem otroci z dolgotrajnimi in redkimi boleznimi. Varuh človekovih pravic Peter Svetina pravi, da se dogajajo tudi na področju „socialnih transferjev, ko ti ne pridejo do otrok in ko jim ne pripadajo zaradi nekih samovoljnih odločitev, pri posameznih postopkih pred organi, ko se ne upošteva mnenje in volja otork, težave imajo tudi romski otroci, ker jih starši ne pošiljajo v šole, otroci, ki prihajajo kot migranti v Slovenijo brez spremstva in so zaprti v centrih za tujce. To ravnanje ni v skladu z normami in tudi v šolstvu prihaja do samovolje šolskih organov in učiteljev...“

Otroci imajo pri nas mrežo pomoči „Zagovornika – glas otroka“

Kadar so otroci udeleženi v upravnih postopkih je treba, kot narekuje Konvencija o otrokovih pravicah, slišati tudi njihov glas. Zagovornika lahko predlagajo starši, CSD-ji, šole, sodišče, v razveznih postopkih, v primerih prešolanja, postavitve skrbnika, rejništva in namestitve v zavode. Zagovornik otrok je njihov zaupnik, ki ne ocenjuje, kaj je dobro zanje, ampak preda organom njihovo stališče. Trenutno deluje 63 zagovornikov, njihovo delo je prostovoljno, pojasnjuje Varuh človekovih pravic Peter Svetina. Znotraj njegovega urada deluje Oddelek za otrokove pravice, potrebe, da bi ustanovili instrument Varuha otrokovih pravic, pa ni.

Pred Konvencijo so novi izzivi, a tudi stari ostajajo

Trideset let po sprejetju Konvencije o otrokovih pravicah je UNICEF lahko delno zadovoljen z napredkom, še vedno pa si ne moremo oddahniti ali odložiti skrbi, odrasli namreč s svojim nerazumnim vedenjem še vedno otroke pohabljamo telesno (mdr. z obrezovanjem spolovil deklic) in psihično (z vsiljevanjem skrajnih miselnosti). Novi časi prinašajo nove grožnje pravicam otrok - podnebne spremembe, naraščajočo ksenofobijo povezano z begunstvom in migracijami, spletno in medvrstniško nasilje. Se je pa za polovico zmanjšala umrljivost otrok mlajših od pet let, skoraj prepolovil se je tudi delež podhranjenih otrok, čisto pitno vodo ima 2,6 milijarde več ljudi kot pred tremi desetletji, za 40 odstotkov se je zmanjšal delež otrok, ki ne obiskuje šole, skoraj so izkoreninili otroško paralizo. Po drugi strani pa zaradi preprečljivih razlogov vsak dan umre 15 tisoč otrok, 260 mio otrok ne obiskuje šole, ponekod se je problem porok mladoletnih deklic še povečal, posebna tema so otroci na begu zaradi oboroženih spopadov in otroci na begu brez spremstva, kljub temu da smo skoraj izkoreninili otroško paralizo, pa zaradi prenizke precepljenosti skozi stranska vrata vstopajo ošpice.