Postavitev centra je primer dobrega načrtovanja in uspešnega črpanja sredstev evropskih skladov, saj je bil v večinski meri sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ta je postal gonilo razvoja čebelarstva na Gorenjskem in tudi razvoja čebelarskega turizma v teh krajih. Pobuda za gradnjo čebelarskega centra, ki je danes v lasti Občine Radovljica, upravlja ga Ljudska univerza Radovljica, je prišla s strani radovljiških čebelarjev že leta 2005. Takoj je naletela na odprta ušesa lokalne skupnosti, ki je začela iskati možnosti za izvedbo takšnega projekta. To območje se namreč ponaša z izredno močno čebelarsko tradicijo, poleg čebelarskega muzeja v občini Radovljica delujeta še dve društvi, Čebelarsko društvo Radovljica in Čebelarsko društvo Karavanke, ki združujeta preko 120 čebelarjev. V postavitvi takšnega centra pa so videli možnost za razvoj čebelarstva in turistične ponudbe, hkrati pa tudi povezavo z ohranjanjem izročila in narave v celotni regiji.

Projekt postavitve centra je bil dobro zastavljen, kot pripoveduje direktorica občinske uprave Radovljica, Alenka Langus, a je bilo najprej potrebno poiskati primerno lokacijo oz. zemljišče, na katerem bi bilo mogoče zgraditi center in projekt umestiti v razvojne programe oz. načrte.

»V letu 2006 je bil tako center s podporo vseh 18 županov gorenjskih občin in z organizacijsko podporo Regionalne razvojne agencije Gorenjske BSC Kranj uvrščen v regionalni razvojni program.«

Nato se je začela priprava projekta, ki pa je trajala dalj časa, do leta 2010. To je tudi najpomembnejša faza prijave za pridobivanje nepovratnih sredstev, saj ko so imeli pripravljeno projektno dokumentacijo do izvedbene faze, in nato pridobljeno gradbeno dovoljenje, s samo prijavo ni bilo težav.

»V vmesnem času pa smo na občini ves čas aktivno iskali možne vire financiranja investicije – od iskanja tujih partnerjev, ki bi pripomogli pri gradnji do iskanja ustreznih razpisov za pridobivanje nepovratnih sredstev. Nato pa je v marcu 2010 občina projekt prijavila na javni poziv za sofinanciranje operacij iz naslova razvoja regij. V juniju 2010 je služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko izdala sklep o sofinanciranju investicije in s pridobitvijo tega sklepa je bila finančna konstrukcija tega projekta zaprta in center se je lahko začel graditi. Oktobra 2010 je bil položen temeljni kamen in projekt je bil potem uporabnikom predan nekaj manj kot dve leti kasneje, junija leta 2012.«

Skupna vrednost celotne investicije je znašala 1,3 mio. evrov, Evropski sklad za regionalni razvoj je od tega sofinanciral 988 000 evrov, Občina Radovljica pa je iz proračuna zagotovila 194 000 evrov lastnih sredstev. A pri tem je potrebno opozoriti, da pripravljalne aktivnosti projekta niso bile sofinancirane. Mednje sodi nakup zemljišča, ki ga je zagotovila Občina Radovljica. Ostale gorenjske občine so za pripravljalne aktivnosti in zemljišče prispevale dodatnih 50 000 evrov in prav toliko tudi Čebelarsko društvo Radovljica.

»Objekt je bil uporabniku predan junija 2012, kar je bilo v okviru tako finančnih kot treminskih načrtov. Trenutno so v centru zaposleni 4 ljudje, poleg upravnice še zaposleni v prodajnem salonu, tam pa deluje tudi čebelarska svetovalna služba. Izpolnjujemo cilje, ki smo si jih zastavili s prijavo,« še dodaja Alenka Langus. V prihodnosti pa želijo center povezati z dodatnimi vsebinami pomembnimi za ohranjanje okolja in biotske raznovrstnosti. »V letu 2013 je Občina Radovljica pri O. Š. Radovljica uredila učni vrt s sadovnjakom, na katerem se vrtnari po metodi biodinamike. Namen tega projekta je aktivno vzpodbuditi otroke, osnovnošolce, mlade in vrtičkarje k pridelavi zdrave hrane in vključiti kmete v izobraževalne cikluse. Na vrtu se pridelujejo tudi avtohtona semena, ki jih želimo v prihodnosti ponuditi prebivalcem. Zato bomo v našem centru uredili tudi hranilnico avtohtonih semen. »

Projekt hranilnice avtohtonih semen je trenutno v začetni fazi in za njegovo izvedbo prav tako skušajo pridobiti evropska sredstva. V centru pa trenutno delujejo še polnilnica medu in satišnica, izobraževalni center, kavarna in trgovina. Gorenjska čebelarska turistična ponudba dodatno živi še v sosednji žirovniški občini, kjer je v Breznici postavljen čebelnjak Antona Janše, v dolini Završnica pa plemenilna postaja. Poleg mnogih čebelarjev s ponudbo medenih izdelkov pa je Zavod za turizem in kulturo Žirovnica označil tudi čebelarsko tematsko pot.

Darja Potočan, Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope