Kompostna stranišča so najbolj pogosto postavljena v različnih ekovaseh, narašča pa tudi uporaba v eko kampih in na območjih, kjer ni urejene kanalizacije, nasploh pa v naravi. Zanje se odloča tudi vedno več lokalnih samouprav, ki jih postavljajo v mestne parke in na športne površine. To so tudi pogostni odjemalci ekoloških kompostnih stranišč Kakis, ki nastajajo v Sloveniji s pomočjo evropskih sredstev. Kaj pa kompostno stranišče sploh je, razloži generalni direktor, David Kodarin: »Namesto, da potegnemo vodo, dodamo žagovino. Ta izsuši blato in pospeši proces razkrajanja. Pomembno je tudi, da se voda in blato ločujeta, zato smo v našem stranišču naredili poseben sistem filtrov ter s pomočjo gravitacije vodo spustimo v zrakotesen rezervoar. Nato izločke posipamo z žagovino in tako preprečujemo slabe vonjave.«

Kompostnik, v katerega se nabirajo izločki in dodaja žagovina, se da pri Kakisu enostavno zamenjati in nato uporabiti. V kompostniku se namreč procesi razgradnje pospešijo in ko kompostnik izvlečemo, kompost že nastaja. Večjim podjetjem nudijo možnost, da kompostnik odpeljejo in ga odpeljejo v lastno kompostarno, kjer se predela. A kompostnik lahko izprazni posameznik tudi doma povsem preprosto in enostavno. Blato lahko kompostira na poseben sonaraven način brez uporabe energije ali kemikalij. Po 12 mesecih nastane organsko gnojilo, ki ga lahko uporabi predvsem za okrasne rastline. S kompleksnejšim procesom se da ta kompost uporabiti tudi za vrtne rastline, pri tem pa je potrebno biti previden, saj vsebujejo človeški odpadki tudi patogene snovi.

V podjetju razvijajo postopek izdelave briketov za biomasne peči, saj ima blato visoko energetsko vrednost in je lahko tudi vir toplote. David Kodarin dodaja, da želijo ponuditi predvsem boljšo rešitev za uporabnika: «Želeli smo, da je stranišče lično in da ga bo uporabnik rad uporabljal. Ugotovili smo, da je zanje pomembna večja notranjost, naravna svetloba, zračnost in zato smo vse to vgradili v končni dizajn.«

Za razvoj kompostnih stranišč so dobili finančno podporo Evropske unije, nepovratna sredstva iz Slovenskega podjetniškega sklada in iz programa Climate kick. Takšna stranišča že stojijo v različnih slovenskih krajih – v Novi Gorici, Murski Soboti, Polzeli, Črnomlju, Hočah, Ankaranu, Ljubljani in na Nizozemskem. Zdaj razvijajo notranje kompostno stranišče, ki bo primerno tudi za končnega zasebnega uporabnika za domove, vikende in podobno.

Darja Potočan, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope