Foto: Euranet
Foto: Euranet

Lastništvo avtomobila je bilo nekoč znak neodvisnosti in bogastva, kasneje je avtomobil postal osnovno prevozno sredstvo, sploh v državah, kot je Slovenija, kjer veliko ljudi živi tudi izven mest. Ali z novimi generacijami lastništvo avtomobila v Evropski uniji postaja stvar preteklosti? Ljudje namreč iz leta v leto poskušamo zmanjšati svoj ogljični odtis, a vprašanje ali se je mogoče odločiti za življenje brez avtomobila ostaja odprto.

A dejstvo ostaja, da prebivalci podeželja ne bodo mogli shajati brez avtomobila, a to še ne pomeni, da se ne bo organizacija mobilnost v prihodnje vendarle spremenila. Andrej Brglez, predsednik Avto-moto zveze Slovenije, sociolog in raziskovalec vsebin trajnostne mobilnosti, glede Slovenije izpostavlja, da "številka pravzaprav pove vse. V Sloveniji je 1.200.000 avtomobilov, kar je glede na število prebivalcev resnično veliko. Mi slonimo na avtomobilih in v zadnjih 50 letih smo iz 400.000 avtomobilov prišli na več kot milijon avtomobilov. In kaj bo storila mlada generacija? Težko rečemo, saj Slovenije ne moremo primerjati z drugimi članicami Evropske unije. Preden smo v Evropski uniji začeli uporabljati termin trajnostna mobilnost so nekatere države, predvsem na severu in severozahodu, že razmišljale, da ne potrebujemo toliko avtomobilov."

Tudi vodstva avtomobilskih koncernov si najprej niso mislili, da bi lahko prišlo do manjše potrebe po svojem avtomobilu znotraj Evropske unije, ki ima seveda zelo močno avtomobilsko industrijo. Proizvajalci avtomobilov so bili po besedah Andreja Brgleza presenečeni že pri generaciji Y "ja, zanimiv je pogled na generacijo milenijcev, generacijo Y. Za njih je avtomobilska industrija še posebej v ZDA in v Evropi pred leti bila v strahu, da ne bodo več kupovali avtomobilov. Govorimo seveda o prebivalcih velikih mest. Dejstvo je bilo, da mladi milenijci niso več delali vozniških izpitov takoj, ko bi lahko, ampak kasneje. Kdaj? Takoj, ko so dobili otroka so naredili izpit in kupili svoj avto."

Ponujajoče se vprašanje je torej, kako načrtovati prihodnost z ali brez avtomobilov oziroma ali se bo z elektrifikacijo vse popolnoma spremenilo. Ali bo avtomobilov več ali manj, ali jih bomo najemali dnevno, mesečno in ali bomo vendarle kupili svojega? Glede tega Andrej Brglez izpostavlja, da "generacija Z najverjetneje ne bo več lastnik avtomobila, bodo pa avtomobil še zmeraj uporabljali. Zgodil se bo preskok, podobno kot pri mobilnih telefonih. Najprej je bil, če se spomnimo, pomemben nakup mobilnega telefona, ki je zelo veliko stal. Danes pa imamo telefon vsi, a bolj kot njegova nakupna vrednost je pomemben mesečni obrok za prenos za prenos podatkov, za klicanje v tujino ipd. To bodo ponujali tudi avtomobilski proizvajalci, torej mesečni najem mobilnosti. To pa ne pomeni, da bi deljena mobilnost pomenila prehod na manj avtomobilov ali pa da bi jih bilo bistveno manj, le v organizirani bodo v drugi obliki."

Se je pa v Sloveniji pred nekaj leti zgodil zanimiv preskok v samoorganiziranju ljudi. Spletna stran prevozi.org je dodobra premešala karte, saj so se naenkrat skupaj začeli voziti ljudje, ki se ne poznajo in ki jim je skupnega le to, da bi radi prispeli na isto lokacijo ali pa na lokacijo, ki je na poti do druge lokacije. To izpostavlja tudi Andrej Brglez "mladi to uporabljajo že od samega začetka in sistem je pokazal, da ni treba, da država sofinancira neko novo mobilnostno pot. Ljudje jo začnejo uporabljati, če jim ustreza. Raziskovalci zato opažamo, da gremo ljudje na drugo obliko prevoza, če ta izpolnjuje nekaj nujnih kriterijev – udobje, varnost, cenovna dostopnost in da je na voljo. Avto je zato še zmeraj v prednosti."

Avto je torej zaenkrat še v prednosti. Kako dolgo še in v kakšni meri pa je odvisno od vseh generacij in tudi od avtomobilske industrije, ki pa je v Evropski uniji, seveda velik in močan soigralec tudi pri postavljanju pravil trga in družbe. Ali bomo avtomobilu tudi v prihodnje rekli Bye Bye ali pa ga bomo začeli pozdravljati s Hi, Hi? Odgovor je v vseh nas, a nekaj drži zagotovo – cena svobode gibanja ostaja visoka, oblika in pot do cilja pa se zmeraj spreminjata.

Borut Kampuš, projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus

Euranet Special, 12.2