Ni skrivnost, da generacija Z socialne medije uporablja veliko bolj kot prejšnje; digitalno oglaševanje in digitalne finančne storitve imata na to generacijo veliko večji vpliv, prav tako jo dosti bolj zanimajo interaktivne platforme, kot so spletni klepeti ali pametne rezervacije.

Marko Pushner s točke osveščanja o varni rabi interneta safe.si Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani pravi, da pogled na svet generacije Z oblikujejo družbena omrežja. "To zna biti malce problematično, ker vemo, da nas družabna omrežja zapirajo v informacijske mehurčke in dejansko, predstavniki te generacije so nekako zaprti v te informacijske mehurčke, res pa je, da so dejansko določene raziskave pokazale, da so zelo skeptični do določenih informacij na družabnih omrežjih in dejansko jim ne zaupajo popolnoma, kar je mogoče značilno za starejše generacije, ki so nekako bolj zaupljive in prej, bom rekel, nasedejo kakšnim dezinformacijam."

Po informacijah statističnega urada RS se je v prvem četrtletju lanskega leta z neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino na spletu srečalo skoraj sedem od deset mladih. 54 odstotkov jih je je na različne načine preverilo njeno resničnost. Nekaj manj kot polovica pa resničnosti podatka ni preverila, največkrat zato, ker so že vnaprej vedeli, da je podatek ali njegov vir nezanesljiv.

Pa mladi vedo tudi, kako ločevati svojo spletno prisotnost od zasebnosti?

"Te mlajše generacije, govorim za osnovnošolce, oni se nekako opečejo. Preizkušajo, naredijo kakšno neumnost, se pravi razkrijejo preveč o sebi, potem pa seveda trpijo posledice zaradi tega. Vendar se tako naučijo in dejansko potem, ko so starejši, so veliko bolj previdni in veliko bolj pazijo na svojo zasebnost, tako da se naučijo nekega varovanja zasebnosti in pa tudi konec koncev prepoznavanja teh tveganj, ki nanje prežijo na družabnih omrežjih. Tako da v bistvu skozi učenje to pride."

Puschner dodaja, da je bila ena zadnjih obsežnejših raziskav o razširjenosti in prepoznavanju spletnega nadlegovanja med mladimi v Sloveniji izvedena v okviru projekta Odklikni. Pri tem Pushner pove, da je raziskava med drugim pokazala, da je generacija Z začela normalizirati blažje oblike spletnega nasilja. "Namreč, oni so na družabnih omrežjih deležni veliko teh zmerljivk, žalitev in podobnega, kar so te blažje oblike nasilja, da so to začeli sprejemati, kot da je sestavni del življenja in tega ne jemljejo več kot nasilje, kar ni v redu."

Raziskava Odklikni je pokazala tudi, da so fantje najpogostejši spletni nadlegovalci tako deklet kot fantov, da fantje spletno nadlegovanje najpogosteje doživljajo v šoli, dekleta pa zunaj šolskega prostora., da fantje spletno nadlegovanje pogosteje dojemajo kot smešno, kot zabavo in se nanj ne odzovejo, dekleta pa zaradi spletnega nadlegovanja pogosteje zaznavajo resne posledice, kot so nemoč, depresija, stres, strah.

Na mreži linij za pomoč mladim v primeru internetnih težav so med tem v letih 2019 in 2021 zabeležili skoraj 40 odstotno povečanje števila klicev oz. stika prek spletnih klepetov, obrazcev ali e-pošte. S 17-imi odstotki je bilo med najbolj pogostimi temami stikov spletno nadlegovanje, kar je delno posledica dejstva, da se je zaradi pandemije covida-19 večina obveznosti prenesla v digitalno okolje.
Pushner ob tem dodaja, da je "problem pri spletnemu nasilju na družabnih omrežjih tudi to, da ga družabna omrežja ne odstranjujejo dovolj intenzivno. Oni sicer trdijo, da so zelo uspešni pri tem, vendar pa praksa kaže, da predvsem blage oblike nasilja, kot so recimo neke žaljivke in podobno, da s tem se bolj ali manj ne ukvarjajo in tudi ko ljudje prijavljajo takšne oblike nasilja, ni neke učinkovite akcije ali pa reakcije samega družabnega omrežja."

Morda pa se bo to spremenilo že v bližnji prihodnosti.

Evropski parlament je namreč konec januarja prižgal zeleno luč za začetek pogajanj z državami članicami o predlogu akta o digitalnih storitvah, s katerim ki bi natančno določil dolžnosti in odgovornost ponudnikov spletnih platform, kot so družbeni mediji in spletne tržnice. Z njegovo uveljavitvijo naj bi bili potrošniki na spletu bolje zaščiteni pred dezinformacijami, sovražnim govorom in ponaredki. Akt naj bi med drugim ponudil tudi več možnosti za oglaševanje brez sledenja, prepoved uporabe podatkov mladoletnih za ciljno oglaševanje, prejemniki storitev pa bi imeli pravico zahtevati odškodnino za nastalo škodo.

Letos spomladi pa naj bi Evropska komisija predlagala tudi novo strategijo za spodbujanje digitalnih spretnosti in udeležbe otrok ter krepitev njihovih pravic na spletu z naslovom Boljši internet za otroke (Better Internet for Kids - BIK).

Tatjana Milovanović Radio Slovenija Internacional / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope # Euranetplus