Če se samo spomnimo kaj je novembra leta 2000 pod Stožami pod Mangartom sprožil uničujoč plaz, ki je prizadel vas Log pod Mangartom. Plaz je zahteval sedem življenj, strokovnjaki in pristojne službe pa so poleg sanacije zbirali tudi prostorske podatke, s katerimi si lahko pomagajo v podobnih nesrečnih primerih v prihodnje. Na podlagi evropskega projekta HARMO-DATA lahko na primer simulirajo posledice, ki jih povzroči plaz, ocenijo ogroženost ljudi, stavb in infrastrukture, izračunajo volumen sproženega plazu in podobno. Blaž Barborič iz Geodetskega inštituta Slovenije je vodja čezmejnega projekta HARMO-DATA in pravi »projekt poteka v okviru programa Interreg 2014-2020. V okviru tega skušamo rešiti problem neharmoniziranega sistema prostorskega upravljanja na čezmejnem območju Slovenije in Italije. Problematika, ki je evidentna na tem območju je, da so podatki, ki so potrebni za usklajeno in učinkovito upravljanje prostora težko dostopni in da niso med seboj usklajeni oziroma harmonizirani in s tem projektom rešujemo dostopnost podatkov na čezmejnem območju.«

Prostorski podatki zajemajo široko paleto drugih podatkov, o reliefu in naklonu nekega območja, o geološki sestavi tal, katastrske podatke, podatke o infrastrukturi, registre prostorskih enot. To zajema hiše, naselja, občine in državo. Gre za nabor podatkov, ki so prisotni oziroma uporabni tako v vsakdanjem življenju kot v izrednih razmerah. Zato Barborič izpostavlja, da »podatke, ki jih zbiramo pri projektu in ki jih med seboj usklajujemo, bomo prikazali tudi na skupni platformi čezmejnih prostorskih podatkov, ki jih bo na spletu možno pogledati, spremljati ter prevzemati. Na tak način bodo tisti, ki se ukvarjajo z upravljanjem prostora imeli na voljo usklajene prostorske podatke in s tem bo upravljanje prostora na čezmejnem območju učinkovitejše in lažje.«

Države vsaka po svoje in po večini neusklajeno urejajo in zbirajo te podatke, ker pa se na čezmejnih območjih interesi pogosto prepletajo, prihaja do povsem praktičnih zapletov. Ne gre pa spregledati, da so podatki namenjeni tudi fizičnim osebam »poleg javnih ustanov, ki so zadolžene za upravljanje s prostorom in prostorskim načrtovanjem imajo torej dobrobit iz tega projekta tudi vsi ostali, ki jih zanima ta problematika, saj bodo podatki prosto dostopni in dani na vpogled preko spletne strani« še dodaja Blaž Barborič, vodja projekta HARMO-DATA.

Če želi nekdo iz Slovenije graditi hišo na parceli, ki jo ima v Italiji, bodisi kot gradbeno podjetje, bodisi kot fizična oseba, mora urediti veliko dokumentacije, za kar potrebuje določene podatke. Pri tem pa se običajno zaplete, saj sosednje države nimajo usklajenih prostorskih evidenc ob tem izpostavlja Barborič »na slovenski strani so ti podatki javno dostopni, tako podatki zemljiškega katastra kot tudi stavb, medtem, ko pa se na italijanski strani pojavljajo težave pri pridobivanju teh podatkov za javno uporabo, ki pa jih pravkar rešujemo s tem projektom. Dostopnost registrskih podatkov je na italijanski strani otežena iz različnih razlogov in to želimo spremeniti.«

Slovenija in Italija sta zato pristopili k evropskemu Interreg projektu HARMO-DATA, katerega splošni cilj je torej spodbuditi in okrepiti čezmejno institucionalno sodelovanja. Projekt pa je vreden več kot milijon evrov »nekaj več kot 1 milijon in 200 tisoč evrov bo zagotovilo uspešno delo. Projekt je sofinanciran s strani evropskega sklada za regionalni razvoj v 85%, ostala sredstva pa financirajo partnerji pri projektu. Sodeluje 6 projektnih partnerjev, iz vsake države po 3 partnerji. Sodelovanje poteka korektno in zelo dobro zato projekt tudi uspešno poteka« še dodaja Blaž Barborič.

Ko bo projekt zaključen, bodo vsi podatki dostopni preko spletne strani, ki je v pripravi in prav s pomočjo le-te boste na obmejnem območju Slovenije in Italije lahko lažje razmišljali in tudi izvedli gradnjo, obnovo, nakup ali prepis v zvezi z nepremičninami.

Borut Kampuš, Radio Slovenia International – Radio Si/Euranet Plus, boljše razumevaje Evrope