Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beton je glavni gradbeni material tudi v morju. Več kot sedemdeset odstotkov pristanišč, protipoplavnih zaščit, obal in druge morske infrastrukture po vsem svetu je zgrajenih prav iz betona. Vendar je morskemu okolju škodljiv. Njegove gladke površine preprečujejo vnovično naselitev lokalnih morskih organizmov in tako siromašijo biotsko raznovrstnost. Neugodna za morsko življenje je tudi ph vrednost betona. So rešitev lahko okolju prijaznejši betoni, ki jih strokovnjaki in podjetja že vrsto let razvijajo, preskušajo in ponekod tudi že uporabljajo? Naravovarstveniki izpostavljajo, da so takšni materiali dobrodošli, še posebej pri nujnih posegih v morje, a je tudi pred uporabo tovrstnih betonov nujno preveriti, kako bi se tako zasnovan material obnesel v posameznem lokalnem morskem okolju.
Mala bela čaplja je naslov nove glasbeno pravljične predstave vsestranske umetnice, lutkarice in pevke, Nike Solce. Mala bela čaplja je kraljica močvirja, prinaša sporočilo o nujnem sodelovanju z naravo, pojasnjuje avtorica. Naključno srečanje s to ptico na ankaranskem slanem travniku ji je znova odprlo pot do globljega stika z naravo, a tudi do novih ustvarjalnih vrenj. Zadnja leta s fotografskim aparatom veliko časa preživi v družbi ptic, predvsem na obali med koprskim pristaniščem in Sveto Katarino v Ankaranu. Pri tem jo zanima prav povezovanje z naravo, pticami, a tudi z morskimi prebivalci. Na španskem otoku Tenerife je letos pela tudi kitom. Več o svojem delu, načrtih in iskanju stikov z naravo, je Lei Širok razkrila v tokratni oddaji.
V naših marinah in mestnih pristaniščih so zadovoljni z letošnjo navtično sezono. Glede na omejene možnosti širjenja pristanišč, v marinah načrtujejo predvsem dvig kakovosti ponudbe in izboljšave infrastrukture. Izpostavljajo pa tudi pomen tesnejšega sodelovanja z lokalno skupnostjo, kar bi povečalo multiplikativne učinke navtičnega turizma. Med mestnimi pristanišči sta piranski in izolski mandrač najbolj priljubljena postanka dnevnih navtičnih turistov, medtem ko je izolska marina z novim pomolom in skupno 800 privezi postala največja slovenska marina. Obiskali smo še škver - ladjedelsko delavnico v Izoli, kjer so ladjedelski mojstri obnovili tradicionalno barko, malo gajeto Lovranski guc. Oddajo sta pripravili Lea Širok in Tjaša Lotrič.
V oddaji Morje in mi boste slišali zaskrbljujoče ugotovitve raziskovalcev Morske biološke postaje Piran, ki spremljajo temperaturo morja. O vročinskem valu na njegovem dnu poročajo. Školjkarji so obupani, klapavic ni več. Ultramaratonskega plavalca Martina Strela smo pospremili na kratkem plavanju, kjer se soplavalcem in ekipo opozarjal na problem mikroplastike v morju. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle
Konce tedna poleti zaznamuje gneča na cestah proti morju, in na morju ni nič drugače. Slovensko morje sploh ni tako majhno, ko je treba v njem koga iskati ali ko je treba preveriti varnost plovbe udeležencev v pomorskem prometu. Za to vsak konec tedna skrbi dežurna posadka Uprave za pomorstvo, ki se ji je pri delu pridružila Tjaša Škamperle.
Slovenski pomorščaki so po svetu cenjeni zaradi svojega znanja in veščin, ki jih pridobijo v času šolanja, ob letošnjem začetku šolskega leta z rekordnim vpisom na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli izpostavlja ravnatelj Borut Butinar. Znanje pa je pomembno tudi pri gradnji tradicionalnih lesenih plovil. Med najzahtevnejšimi tipi istrskega plovila, ki je izginilo že pred pol stoletja, je batana s polkrožno krmo. Gradnjo te neobičajne batane zdaj v svojem 'kletnem škveru' v Piranu zaključuje Slobodan Sime Simič. Več o letošnjem vpisu na srednji pomorski šoli in gradnji batane pa v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.
Naš najvidnejši in mednarodno uveljavljeni fotograf Arne Hodalič pogosto sodeluje tudi z arheologi pri dokumentiranju najdb. Letos julija so ga hrvaški arheologi povabili na Mljet, kjer se jim je pridružil pri raziskavah izjemno pomembne najdbe potopljene ladje iz 7. stoletja. Kot pravi, pri tem delu združuje svoje tri velike ljubezni: do potapljanja, fotografije in zgodovine. Več o vsem pa v tokratni oddaji, v kateri podrobneje osvetljujemo prav njegovo navezanost in povezanost z morjem. Oddajo je pripravila Lea Širok.
Supanje je eden najhitreje rastočih vodnih športov na svetu. Je zelo priljubljena rekreativna dejavnost. Med veslanjem na deski pa lahko iz morja in drugih voda poberemo tudi odpadke. To že vrsto let počnejo člani društva Naredi nekaj zase, ki ga je zasnoval Izolan dr. Miha Vivoda. In k temu z vrsto akcij spodbujajo vse suparje. V zadnjem času so svoje delovanje nadgradili z državljansko znanostjo. Pri tem sodelujejo z Morsko biološko postajo NIB, medtem ko dr. Vivoda načrtuje še posebno napravo, ki bo vzorčenje onesnaženosti morja omogočila takorekoč vsakemu suparju. O vsem tem, pa tudi o supanju kot športni dejavnosti, govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo preverili še pravila, ki na morju veljajo tudi za suparje. Oddajo je pripravila Lea Širok.
V tokratni oddaji 'Morje in mi' bo z nami Adrijana Viler Kovačič iz Ankarana, ki si je ob upokojitvi želela izpolniti veliko in posebno željo iz otroštva: obkrožiti svet. Januarja letos se je v Genovi vkrcala na eno od MSC-jevih potniških ladij ter v 119 dneh in preplutih 36.000 navtičnih miljah obiskala več kot 30 držav. Kakšen je pogled potnika na delovanje take potniške ladje? Kaj se zgodi, če kdo od potnikov zamudi vmesno vkrcanje? Kako na taki ladji občutiš potres in kakšen je občutek prehoda med oceani v Panami? V dnevnik, ki ga je redno pisala, je zabeležila kar nekaj prelomnih dogodkov in posebnih ljudi. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Podnebna kriza v letošnjem poletju kaže svoj drugi obraz. Namesto suš, pomanjkanja vode, se vrstijo uničujoče super nevihte s poplavami, tornadi, požari in točo. V Sloveniji se s poplavami na skoraj dveh tretjinah ozemlja soočamo z največjo naravno nesrečo v samostojni državi. Na globalni ravni je bil julij najtoplejši mesec v zgodovini meritev. Številna območja svetovnih oceanov je zajel morski vročinski val. Severni Atlantik in Sredozemsko morje sta v zadnjih nekaj mesecih doživela rekordne temperature. Tudi v Tržaškem zalivu se je morje segrelo na več kot 30 stopinj. Kot je na osnovi znanstvenih dognanj opozoril generalni sekretar združenih narodov Antonio Guterres, smo vstopili v dobo globalnega vrenja. V tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok, več o morskih vročinskih valovih in njihovih posledicah za življenje v morju.
Okrog tri tisoč petsto bodočih morjeplovk in morjeplovcev vsako leto opravi izpit za voditelja čolna. Številni se na preizkus znanja pripravljajo na sicer neobveznih tečajih. Izbira ponudnikov je velika, a nekatere bolj kot kakovostno izobraževanje bodočih morjeplovcev vodi žeja po zaslužku. Nizka kakovost tečajev postaja vse večji problem, opozarjajo pomorski strokovnjaki in pomorščaki. Zato bi izvajanje usposabljanj za voditelja čolna, ki je od leta 2009 prepuščeno prostemu trgu, morali spet zakonsko urediti, poudarjajo. V ta namen so pripravili predlog sprememb, ki bi lahko bil osnova za oblikovanje ustreznih rešitev. Več pa v tokratni oddaji Morje in mi, v kateri boste prav tako slišali, da bo Uprava za pomorstvo jeseni začela izdajati nova izpitna dokazila za voditelja čolna, s katerimi bodo preprečili ponarejanje teh dokumentov. Kot pojasnjujejo, jih vsako leto nekaj zaznajo med rednimi pregledi. Oddajo je pripravila Lea Širok.
V Naravni rezervat ob izlivu Soče se je nedavno vrnila vidra, ki je v 60. letih prejšjega stoletja takorekoč izginila iz sosednje Furlanije. Pred dvema desetletjema se je proti morju začela širiti tako iz okolice Trbiža, kot iz Slovenije, pojasnjujejo v Naravnem rezervatu. Kot pravijo, je tudi to znak dobrih praks za zaščito in ohranjanje biodiverzitete, ki jih znatno podpira Evropska unija. Zavarovana in druga območja od italijanske Chiogge do skrajnega konca slovenske obale zdaj sodelujejo v čezmejnem evropskem projektu Posedione, ali Pozejdon. Strokovnjaki z obeh strani meje bodo skupaj preverjali, kako ohraniti in izboljšati pestrost življenja, ki ga ogrožata tako pritisk obiskovalcev, kot podnebne spremembe. Kaj konkretnega bo Pozejdon prinesel Severnemu Jadranu v prihodnjih treh letih pa je za tokratno oddajo preverila Lea Širok.
Neveljaven email naslov
