Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Kdo smo?

205 oddaj

205 oddaj


Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Kdo smo?

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.


30.06.2020

3. oddaja o okoliščinah požiga Narodnega doma v Trstu

Na vrsti je tretja oddaja iz cikla o požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu 13.julija 1920. V njej zgodovinar dr. Borut Klabjan podrobno popisuje požig, kakor ga je lahko povzel po različnih pisnih virih. Dotakne pa se tudi nasilja nad drugimi slovenskimi domovi v okoliških slovenskih vaseh ter nad ustanovami in objekti, ki so bili povezani s Slovenci v Trstu in predstavniki drugih slovanskih narodov.

44 min 26 s

23.06.2020

2. oddaja o okoliščinah požiga Narodnega doma v Trstu

Z današnjo oddajo Mejniki identitete nadaljujemo osvetljevanje okoliščin in razmer, ki so privedle do požiga Narodnega doma v Trstu. Pozornost bomo namenili sarajevskemu atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika princa Ferdinanda, ki je do skrajnosti zaostril že sicer hudo napete odnose med pripadniki različnih narodov v Trstu. Začele so se manifestacije in demonstracije, ki so se pogosto sprevrgle v medsebojno nasilje. Avtor besedila je zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan.

45 min 34 s

16.06.2020

Kdo smo

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

49 min 19 s

09.06.2020

Slovenci kot vojaki tujih vojska

Slovenci smo svojo državo vzpostavili šele desetletje pred koncem 20. stoletja. Prej smo bili formalno državljani drugih držav in moški so v njih "služili vojsko" kot pravimo. Nekoliko zagate nastane pri Slovencih v Kraljevini Jugoslaviji in po vojni v SFRJ. A ti državni tvorbi sta bili dejansko le napol tudi slovenski, vsaj z vidika slovenskih vojakov, ki so poslušali povelja v tujem jeziku in povečini tujih častnikov. Taka je bila praksa že stoletja, še najbolj pa se je razmahnila prav v 20.stoletju, ko so bili Slovenci vojaki tujih vojska. Sogovornik v oddaji Ivana Merljaka je bil zgodovinar prof.dr. Branko Marušič.

38 min 58 s

02.06.2020

Anton Martin Slomšek

Tokratno oddajo namenjamo škofu Antonu Martinu Slomšku in njegovi vlogi za prenos sedeža lavantinske škofje iz St. Andraža na Koroškem v Maribor. Gost oddaje je prof. dr. Vincenc Rajšp, vodja Slovenskega inštituta na Dunaju.

44 min 25 s

26.05.2020

Zamejska kultura v karanteni

Za zamejske Slovence je leto 2020 posebno. Sto let Koroškega plebiscita, 75 let od konca druge svetovne vojne, 65 let veljavnosti tako imenovane Avstrijske državne pogodbe, stota obletnica požiga narodnega doma. Obletnice so izjemna priložnost, da se slovenska zamejska kulturna društva predstavijo italijanski, avstrijski in seveda zamejski javnosti, a zaradi koronavirusa je veliko prireditev odpadlo ali bilo prestavljenih. Na drugi strani je v poletne projekte vključenih veliko otrok, za katere zdaj ni jasno, ali bodo sploh potekali. Avstrijska in italijanska kulturna društva so rešitev našla v delovanju na spletu, a glavno kulturno življenje se še vedno odvija na prireditvah v živo. Te bodo v prihodnjih mesecih močno omejene, kar delovanje zamejske kulture postavlja v težaven položaj. Kako bo nova prihodnost, ki počasi postaja sedanjost, vplivala na delovanje slovenskih zamejskih kulturnih društev, se v skupni oddaji Radia Slovenija, RAI Trst in ORF Celovec pogovarjamo z Zalko Kelih-Olip iz Krščanske kulturne zveze v Celovcu, predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev Živko Persi v Opčinah pri Trstu in poslovodjem Slovenske prosvetne zveze Mitjem Rovškom v Celovcu.

54 min 25 s

19.05.2020

Fenomen cerkniškega polja s presihajočim jezerom

V današnji oddaji Mejniki identitete bomo govorili o fenomenu cerkniškega polja s presihajočim jezerom. O tem smo se pogovarjali z mag. Slavkom Polakom, biologom in kustosom pri Notranjskem muzeju v Postojni, Avtor oddaje je Ivan Merljak.

32 min 57 s

12.05.2020

Oglarstvo na slovenskem

Oglarstvo na Slovenskem sega že v predantični čas. V železni dobi se je dodobra uveljavilo, saj so oglje potrebovali za pridobivanje železa. V poznem srednjem veku, ko so začeli že tržno pridobivati železo, pa se je oglarstvo močno razmahnilo (ponovitev oddaje).

37 min 47 s

05.05.2020

Savinjski flosarji

V eni prejšnjih oddaj smo preučili splavarstvo na Dravi. Reka Savinja pa je veliko bolj divja reka od Drave in je zahtevala precej več spretnosti v ozki dolini, dokler se ta ni odprla v ravnini. Danes si skoraj ne moremo zamisliti, da je med obema vojnama po Savinji na jug plulo po več kot 4.000 flosov na leto (ponovitev oddaje).

45 min 27 s

28.04.2020

Gančki majoš

V Gančanih v Prekmurju so pred 101. letom postavili prvi Gančki majoš oziroma gančanski mlaj. Ta običaj izvedejo vsakega 30. aprila, dan pred prvim majem. Mladi dekleta in fantje, ki v tekočem letu dopolnijo 18. let, tako imenovani ''lejtniki'', posekajo in s papirnatim trakovi in cvetovi okrasijo velik smrekov vrh. Tega potem nosijo po vasi do kraja, kjer ga dvignejo na mlaj. Prvič so majoša dvignili v zahvalo Materi božji, ker so se fantje živi vrnili iz prve svetovne vojne. Sočasno je bil velik izraz pripadnosti slovenstvu in so ga postavili v kljubovanje madžarski oblasti, ki Slovencev ni priznavala. Štiri mesece pozneje je bilo Prekmurje priključeno slovenskemu ozemlju v tedanji kraljevini Jugoslaviji... Avtor oddaje je Ivan Merljak.

53 min 34 s

21.04.2020

Slovenske vode: Flosarji na Dravi

Po reki Dravi je do zgraditve cest potekala pomembna transportna vodna pot že od zgodnjega srednjega veka. Pozneje pa so po njej splavljali les iz pohorskih gozdov na jug do Save in Donave in naprej vse do Črnega morja. Skozi čas se je razvila posebna kultura splavarstva – flosarstvo. Posel je bil finančno donosen in je podžigal avanturistični duh flosarjev.

49 min 3 s

14.04.2020

Accademia operosorum Labacensium

Na sporedu je ponovitev oddaje Mejniki identitete o Academii operosorum Labacensium, ki so jo pred tremi stoletji ustanovili tedanji ljubljanski intelektualci. Njena dejavnost se je kmalu razširila na skoraj vsa področja tedanje znanosti in umetnosti. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

43 min 11 s

07.04.2020

Škofjeloški pasijon

Danes, v velikem tednu, ponavljamo oddajo o Škofjeloškem pasijonu. Slovenci nismo številčno velik narod, naša veličina je v bogastvu kulturne dediščine. Med bisere baročne kulture sodi tudi Škofjeloški pasijon, enkraten v svoji pisani besedi in izvedbi. Njegov veličasten pomen potrjuje tudi vpis na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

53 min 1 s

31.03.2020

Barok na Slovenskem

Barok je umetnostni slog, ki je močno zaznamoval slovenski prostor na vseh področjih umetnosti. Povezan je s procesom rekatolizacije, ki je kot reakcija na protestantizem potekal po vsem Habsburškem cesarstvu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

44 min 32 s

24.03.2020

Slovenske vode, prva oddaja

Danes ponavljamo prvo oddajo o vodah na Slovenskem iz cikla Mejniki identitete. Slovenija je v marsičem poseben prostor v geografskem, pa tudi zgodovinskem in kulturnem pogledu. Eden močnih, a danes za večino najbrž nerazumljenih elementov naše identitete so tudi slovenske vode: potoki, reke, jezera, močvirja in morje. O njih smo se pogovarjali z geografom dr. Mitjem Bricljem, ki se vse svoje poklicno življenje ukvarja z vodami. Na ministrstvu za okolje je odgovoren za uresničevanje mednarodnih pogodb na področju voda in je tudi predsednik slovenskih komisij za sodelovanje s sosednjimi državami na področju voda. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

45 min 58 s

17.03.2020

Gozd in Slovenci

Druga oddaja o gozdu kot identiteti našega naroda nosi naslov Gozd in Slovenci. Že naši predniki so bili na gozd močno navezani, a ne samo zaradi gospodarskega pomena, ki ga ima, marveč tudi čustveno in duhovno. Gozd sprošča, blagodejno pomirja, osrečuje in tudi zdravi. Posamezna drevesa radi poosebljamo in jim pripisujemo človeške lastnosti... V oddaji se je avtor Ivan Merljak pogovarjal s prof.dr. Robertom Brusom, rednim profesorjem na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.

39 min 35 s

10.03.2020

Slovenski gozdovi

Slovenci smo na gozd močno navezani v gmotnem in čustvenem pogledu. Slovenski gozd prekriva skoraj dve tretjini ozemlja in je vedno v naši bližini. Daje nam kisik in čisto pitno vodo. Je prostor za rekreacijo, nabiranje gob in gozdnih sadežev. Že od davnih časov je tudi ekonomski prostor. Vedno je dajal les za kurjavo in ogrevanje, bil je vir gradbenega materiala za pripravo bivališč ter uporabnih in okrasnih predmetov. S krčenjem gozdov so predniki pridobivali zemljo za poljedelstvo. V slovenskih gozdovih uspeva skoraj tisoč rastlinskih vrst, med njimi več kot 70 drevesnih. Gozd je dom ptic, divjih živali, dvoživk in plazilcev, ščiti pred erozijo in plazovi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

38 min 21 s

03.03.2020

Izdelki iz slame

Naši predniki so vse do pred nekaj desetletji znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame izdelovali uporabne stvari, na primer slamnike, peharje in podobno, ali pa okrasne predmete, venčke - doužnjeke - ter druge velike in majhne okraske. Na Slovenskem sta dve taki središči, v katerih se je uporaba slame najbolj razmahnila: širše območje Domžal, na katerem se je razvilo slamnikarstvo, in Prekmurje; v Lipovcih v okolici Beltincev so izdelovali okrasne doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

40 min 32 s

25.02.2020

Oglarstvo na Slovenskem

Oglarstvo na Slovenskem se je začelo naglo širiti proti koncu srednjega veka hkrati z rastjo fužinarstva in kovaštva. Brez oglja namreč niso mogli pridobivati železa in ga kovati v jeklo. Dodobra se je oglarstvo razmahnilo v 16. stoletju in doseglo vrh proti koncu 19. stoletja. Tedaj so spoznali, da so zaradi oglarjenja kar precej opustošili slovenske gozdove, hkrati pa so začeli v plavžih namesto oglja kuriti premog in koks. Danes oglarstvo nima več pravega gospodarskega pomena, saj oglje po večini uporabljamo samo še za žar in druge zasebne namene. Je pa oglarjenje danes povsod dobro obiskana etnološka prireditev in turistična zanimivost.

38 min 58 s

18.02.2020

Železarstvo na Slovenskem

Na slovenskem ozemlju ima železarstvo že zelo dolgo tradicijo. Že v prazgodovini so prebivalci v preprostih pečeh žgali rudo in pridobivali železo. S selitvami ljudstev v sedmem stoletju so načine pridobivanja železa posodobili. Še zlasti je to vidno v srednjem veku, ko nastajajo prve fužine in pozneje plavži in ko oblast že ureja rudarjenje in železarstvo samo. Nov zagon dobi železarstvo na prelomu v novi vek. Strm vzpon tehnologije in kakovosti je kljub občasnim krizam opazen vse do danes.

43 min 19 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov