Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Med štirimi stenami

684 oddaj

684 oddaj


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Oddaja poteka v živo, zato v njej lahko sodelujejo tudi poslušalci (tel. št.: 01-475-22-22). Elektronska pošta: radioprvi@rtvslo.si

Med štirimi stenami

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Oddaja poteka v živo, zato v njej lahko sodelujejo tudi poslušalci (tel. št.: 01-475-22-22). Elektronska pošta: radioprvi@rtvslo.si


21.12.2015

Spomin, poln sivih lukenj

Taja Metličar je pred osmimi leti doživela hudo prometno nesrečo. Zdravniki ob prihodu v bolnišnico niso vedeli, ali bo preživela ali ne. Večkrat so jo operirali in jo imeli nekaj časa v umetni komi. Ko se je prebudila, ni prepoznala svojcev, ni vedela, zakaj je v bolnišnici, saj je zaradi poškodbe možganov izgubila sposobnost pomnjenja in čustvovanja. Znova se je morala naučiti živeti. Svoje iskanje izgubljenih spominov je opisala Andreji Gradišar.

21 min 31 s

14.12.2015

Zgodnja obravnava otrok z Downovim sindromom

Zgodnja obravnava je ena izmed najpomembnejših oblik podpore otrokom z razvojnim tveganjem ali ugotovljenimi primanjkljaji ter njihovim družinam. V Sloveniji nimamo strategije razvoja zgodnje obravnave. V Društvu Downov sindrom Slovenija opozarjajo na sistemske pomanjkljivosti, s projektom Mreženje za zgodnjo obravnavo otrok z Downovim sindromom pa želijo politiko in javnost spodbuditi k dejavnejšemu reševanju te problematike. V oddaji Med štirimi stenami smo s strokovnjaki in s starši govorili o tem, kaj je zgodnja obravnava in kaj bi bilo potrebno narediti na tem področju ter kakšno je življenje s takim otrokom in kakšno podporo potrebujejo starši in celotna družina otroka z Downovim sindromom. Oddajo je pripravila Petra Medved.

24 min 8 s

07.12.2015

Nuša Ilovar - Pesmi me govorijo

Nuša Ilovar je fizično težja invalidka z manj razločnim govorom. Rodila se je s cerebralno paralizo in je priklenjena na voziček. V oddaji je zato ne bomo slišali, njene odgovore na naša vprašanja bo prebrala njena mama Anica Ilovar, o njej pa bodo govorile tudi njene pesmi. Njen radijski portret je pripravil Jurij Popov.

25 min 11 s

30.11.2015

Nasilje nad ženskami

Pripravlja Jana Bajželj

21 min 56 s

23.11.2015

Med štirimi stenami

Duševne bolezni še vedno vse prevečkrat ostajajo med štirimi stenami in zamolčane. Nekateri, katerim so duševne bolezni sopotnice že dolga leta, pa o svojem življenju vendarle spregovorijo. Gospa Ivica Trafela živi s shizofrenijo že več kot 30 let. V pogovoru z Lucijo Fatur je spregovorila o sprejemanju in življenju s to boleznijo.

21 min 49 s

16.11.2015

‘Osnovne stvari, ki jih drugi delajo avtomatsko, so meni napor.’

Trboveljčanka Tamara Mrkun je pri 16 letih začela opažati, da težje hodi in da ima slabše ravnotežje. Svoje težave je zaradi sramu leto dni skrivala, a ker so bile vse pogostejše, je odšla k zdravniku. Po dveh letih, v katerih je bila na veliko preiskavah, so ji diagnosticirali redko neozdravljivo bolezen friedrichovo ataksijo. Bolniki s to boleznijo imajo okvarjen gen za frataksin, kar povzroči, da izgubijo reflekse v nogah, imajo slabo ravnotežje, ne morejo več teči, so nestabilni, se spotikajo, sčasoma niso več sposobni hoditi, pojasnjuje doktorica Lea Leonardis z ljubljanskega Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo. Spremljajo pa jo tudi druge težave kot so motnje govora, slabši sluh, težave pri požiranju, sladkorna bolezen, okvare srca.

21 min 22 s

09.11.2015

Otroci z motnjami avtističnega spektra

V oktobru se je začelo strokovno izpopolnjevanje za spremljevalce otrok v osnovnih šolah in za asistente odraslim osebam z motnjami avtističnega spektra. 30 spremljevalcev in osebnih asistentov se bo praktično strokovno izobraževalo tudi na delavnicah. Projekt poteka v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in je eden od prvih pomembnih projektov Zveze nevladnih organizacij za avtizem pri odpravljanju velikih pomanjkljivosti na področju prepoznavanja, obravnave, vzgoje in izobraževanja otrok, mladostnikov in odraslih oseb z motnjami avtističnega spektra. O tem, zakaj si Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije prizadeva, da bi otroci z motnjami avtističnega spektra dobili stalnega spremljevalca v osnovni šoli, in o izobraževanju spremljevalcev, pa v oddaji Med štirimi stenami. Gostji bosta specialna in rehabilatacijska predagoginja na osnovni šoli doktorja Ljudevita Pivka na Ptuju Barbara Žnidarko, ki je tudi vodja delavnic in projekta strokovnega izpopolnjevanja za spremljevalce otrok z motnjami avtističnega spektra, in Sandra Bohinec Gorjak iz Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije in mama otroka, ki ima to motnjo. Oddajo pripravlja Petra Medved.

24 min 10 s

02.11.2015

Žalovanje po perinatalni smrti in splavu

Smrt otroka med porodom ali takoj po njem, umetna prekinitev nosečnosti in spontani splav so pri nas še vedno tabu. Zato so tudi povsem običajni občutki žalosti, jeze, krivde, nemoči in obupa za okolico nerazumljivi. Žalovanje po izgubi pa za okolico manj sprejemljivo. Kaj otežuje žalovanje in katere oblike pomoči koristijo staršem po izgubi? S svojimi mnenji in izkušnjami bodo sodelovali psihologinja Lucija Pavše z Ginekološke klinike Ljubljana, Eva Veršič iz zavoda Psimed ter Katarina Nzobandora in Jani Jeriček iz zavoda Živim. Pripravlja Jana Bajželj.

22 min 17 s

26.10.2015

Skrb za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju

Vedno več je ljudi z motnjo v duševnem razvoju, ki doživijo visoko starost. Temu pa mora biti prilagojena njihova oskrba, predvsem pa morajo taki ljudje imeti možnost za poglabljanje in utrjevanje veščin, ki so se jih že naučili, ter priložnost za učenje obvladovanja sprememb, ki jih prinaša življenje. O tem, kako živijo odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju, kako so upoštevane njihove želje in potrebe, kakšna je skrb zanje ter kakšne skrbi imajo njihovi starši, smo govorili v oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved.

23 min 22 s

19.10.2015

Disleksija

Branje je za marsikaterega otroka lahko zelo naporno, pa ne zaradi tega, ker ga vsebina ne bi zanimala in ker se ne bi dovolj potrudil. Vzrok za težave pri branju je lahko skotopični sindrom. Gre za motnjo pri percepciji barv, kar povzroča popačeno sliko besedila in moten kontrast.  Skotopični sindrom je v 80. letih prejšnjega stoletja opredelila Helen Irlen, ki ima tudi svoj inštitut Irlen.  Pri nas imajo dvajsetletne izkušnje s testiranjem skotopičnega sindroma, ki je povzročitelj disleksije,  strokovnjaki z Univerze za tretje življenjsko obdobje. Zato so ustanovili Inštitut za disleksijo, ki se posveča preučevanju, izobraževanju in obvladovanju učnih težav ter krepitvi talentov oseb z disleksijo. Gostja oddaje Med štirimi stenami bo prof. dr. Ana Krajnc z Inštituta za disleksijo.

27 min 4 s

12.10.2015

Preprečevanje samomorov

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani v Sloveniji zaradi samomora umrlo 388 ljudi, 325 moških in 63 žensk. Moški so bolj ogroženi, saj na pet moških naredi samomor ena ženska. Osamljenost poveča tveganje za samomor, pogovor ter trdne in pristne vezi med ljudmi pa delujejo varovalno, razlagajo strokovnjaki. Kakšni so dejavniki tveganja za samomor in kateri so opozorilni znaki, ki kažejo, da se je človek zašel v hudi duševni stiski, kako preprečiti najhujše in kje poiskati strokovno pomoč - o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjo prof. dr. Onjo Tekavčič Grad, klinično psihologinjo, ki je tudi strokovni vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet, iz psihiatrične klinike v Ljubljani. Oddajo pripravlja Petra Medved.

18 min 5 s

05.10.2015

Psihoterapija

Psihoterapija ali preprosto rečeno »zdravljenje z besedami« znanstveno dokazano spreminja delovanje možganov. Medtem, ko so nekateri prepričani, da je v teh turbulentnih časih to pravi način, da se človek usmeri na pravi tir, pa je za druge naporna in prepočasna metoda zdravljenja. »Če govorimo o ozaveščenem starševstvu, potrošništvu in prehranjevanju, vsekakor sodi v ta sklop ozaveščenega bivanja tudi ozaveščena izbira psihoterapevta,« je prepričana Ksenija Čuić Bratina, univ.dipl. psihologinja in psihoterapevtka. Svojo izkušnjo s psihoterapijo je povedala tudi ena od uporabnic. Z njima se je pogovarjala Jana Bajželj.

26 min 25 s

28.09.2015

Atopični dermatitis

Atopični dermatitis je kronična kožna bolezen, za katero je značilno močno srbenje, izpuščaji, zelo suha koža in njeno luščenje. Prizadene predvsem dojenčke, majhne otroke in mladostnike, a tudi odrasle. Pri otrocih, ki imajo to bolezen, se pozneje v življenju velikokrat razvijejo tudi alergijske bolezni dihal, astma, alergijski nahod, vnetje oči. Bolezen ni nalezljiva, v zahodnem svetu pa se pojavlja vse pogosteje. Z njo se spopada tudi 6-letni Nik Farič Ledinski. Ima hudo obliko atopičnega dermatitisa, zaradi katerega mora veliko časa preživeti v bolnišnici, bolezen pa mu je v začetku meseca tudi preprečila vstop v 1. razred osnovne šole. Kako se z Nikovo boleznijo spopadajo starši in kakšno pomoč potrebuje deček, pa v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.

20 min 43 s

21.09.2015

Med štirimi stenami

Najboljše novice o svojem zdravju je vesel prav vsak, ki se sooči s težko boleznijo. »Zdravljenje težke bolezni predstavlja pot v neznano tako za bolnika kot za njegove svojce,« so zapisali v Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo, v tem mesecu pa so začeli s kampanjo, ki so jo poimenovali Najboljša novica, in s katero želijo javnosti povedati kar največ o simptomih in zdravljenju teh bolezni. Kampanjo Najboljša novica smo predstavili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Lucija Fatur.

28 min 15 s

14.09.2015

Jan Lukanič - specialni olimpijec

"Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu!"  To je slogan specialno olimpijskega gibanja. Specialna olimpijada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, s športom ohranjajo psihofizične sposobnosti in se vključujejo v družbo. Ekipa 24 športnikov  specialne olimpijade, ki se je udeležila Poletnih svetovnih iger specialne olimpijade v Los Angelesu, se je domov vrnila s 26 medaljami, in sicer v atletiki, plavanju, balinanju, kolesarstvu, judu, namiznem tenisu in nogometu. Jan Lukanič je bil eden izmed 24 tekmovalcev, ki je osvojil bronasto medaljo v kolesarstvu na 25 kilometrov. Koliko volje, poguma, učenja in sprejemanja sinove drugačnosti je potrebno za tak uspeh, nam bodo v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami povedali njegovi starši Marjanca in Boris Lukanič. Oddajo pripravlja Petra Medved.

21 min 54 s

07.09.2015

Šolski uspeh ali duševno zdravje otroka?

Če večina šolarjev doživlja stres le ob koncu šolskega leta zaradi zaključevanja ocen, pa 20% otrok doživlja stisko vse šolsko leto. Pričakovanja staršev glede otrokovega uspeha niso vedno upravičena, ker presežejo dejanske zmožnosti otroka, zato sta v stiski oba – starš in otrok. Da bi lahko presegli intenzivno usmerjenost le k šolskemu uspehu, psihologinja Nilvesa Fajić Berginc priporoča odraslim, da otroka spodbujajo tudi na drugih področjih delovanja in s tem krepijo njegovo samopodobo. Kako uravnotežiti željo po dobrem šolskem uspehu in skrb za duševno zdravje otroka, smo poskušali odgovoriti v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami ob 11.30 na Prvem programu, ki jo je pripravila Jana Bajželj.

16 min s

29.06.2015

Rettov sindrom

Rettov sindrom ni redka razvojna motnja - pravzaprav je za Downowim sindromom drugi najpogostejši razlog za duševni zaostanek. Gre za spremembo na enem od X kromosonov, kar je tudi razlog, da se ta motnja večinoma prikaže pri deklicah. Ker začetni razvoj malčka poteka povsem normalno - lahko tudi že shodi in izusti prve besede -, sindroma pri dojenčku ne opazimo. Ta se pojavi med prvim in drugim letim starosti. S kakšnimi težavami se srečujejo tako deklice z Rettovim sindromom kot starši, pa je za oddajo Med štirimi stenami poizvedela Tina Lamovšek. Foto: RGNodak / Flickr.com

24 min 25 s

22.06.2015

Droge

V ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami bomo govorili o odvisnosti od drog in pridruženih duševnih motnjah. Pred nami je namreč poletje, ko je zloraba drog, predvsem med mladostniki, v precejšnjem porastu. Psihiatrinja Mercédes Lóvrečič, vodja Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Izola, nam bo zato med pol dvanajsto in dvanajsto uro na Prvem programu med drugim pojasnila, kako prepoznamo odvisnost, katere so pridružene duševne motnje in kakšne posledice pušča kajenje marihuane.

22 min 11 s

15.06.2015

Nino Batagelj

Nino Batagelj je nasmejan, aktiven osemindvajsetletnik, ki zaključuje študij medijske produkcije. Ker se mu je pri 22 letih ponesrečil skok v vodo, je postal tetraplegik. Nesreča ga ni spremenila. Ostaja strasten športnik, kateremu adrenalin privleče nasmešek na obraz. Veliko mu pomeni da lahko pomaga drugim, zato predava po šolah o nevarnosti skoka na glavo v vodo. Je eden izmed ambasadorjev dobrodelnega teka Wings for Life, na katerem zbirajo denar za raziskave poškodb hrbtenjače in je državni prvak v hrbtnem plavanju na 50 metrov. V enem izmed ljubljanskih parkov se je z Ninom Batageljem pogovarjala Lea Ogrin.

17 min 39 s

08.06.2015

Sporočilo otroku: Razhajata se zreli odrasli osebi

Odgovor na vprašanje, kako izpeljati ločitev, da bo čim manj boleča za otroka, ni enostaven. "Vsaka družina ima svojo zgodovino in razloge, zakaj je razpadla," pojasnjuje specialistka klinične psihologije Bojana Moškrič. "Ob ločitvi morata starša dati otroku jasno sporočilo, da se razhajata dve odrasli in zreli osebi. Obenem mora otrok dobiti zagotovilo, da se vloga očeta in mame ne spreminja," pa je prepričana Darja Kuzmanič Korva, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo in družinska mediatorka. V oddaji Med štirimi stenami boste tudi slišali, kako otrok doživlja ločitev staršev, na kakšen način se otroci in mladostniki lahko odzovejo na stisko ter zakaj je najbolj pomemben pogovor, tudi v obliki družinske mediacije. Pripravila Jana Bajželj.

18 min 35 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov