Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Naši umetniki pred mikrofonom

546 oddaj

546 oddaj


Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.

Naši umetniki pred mikrofonom

Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.


28.11.2020

Dr. JOŽEF SMEJ

22. novembra je v Lenartu v Slovenskih goricah preminil škof Jožef Smej, star osemindevetdeset let. Poleg opravljanja svojega osnovnega poklica je bil tudi literarni zgodovinar, pisatelj, prevajalec iz francoščine, latinščine, nemščine in madžarščine ter pesnik. Posebej se je ukvarjal z raziskovanjem kulturne in slovstvene zgodovine Prekmurja, prekmurskega jezika in duhovnikov, pisateljev ter politikov kot so Mikloš Küzmič, Štefan Küzmič, Jožef Klekl st., in drugi. Napisal je biografiji Mikloša Küzmiča in Ivana Baša, župnika v Bogojini, ko je arhitekt Jože Plečnik tam prezidal prejšnjo cerkev in je nastala njegova znamenita arhitektura, kot jo poznamo danes. Z Jožefom Smejem se je leta 1990 pogovarjal Milan Skledar.

22 min 19 s

21.11.2020

Slikar Sergej Kapus

Slikar, filozof in teoretik Sergej Kapus je dopolnil sedemdeset. Diplomiral je na ljubljanski Filozofski fakulteti na oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo, ustvarja pa slike, ki v večplastnih gostih nanosih in v igrah s prostorsko iluzijo lovijo gledalčev pogled. Z združevanjem razmišljanja in slikanja poudarja fizično naravo barve in vpeljuje njeno drugačno razumevanje. Je tudi avtor teoretičnih in kritičnih spisov o modernem slikarstvu in profesor. Leta 1991 je v Moderni galeriji pripravil razstavo Podoba in snov, leta 1998 pa je ista galerija izdala njegovo monografijo o Jožefu Petkovšku. Pregled njegovega ustvarjanja je bil leta 2002 na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani. Takrat je Aleksandra Saška Gruden z umetnikom posnela pogovor.

12 min 42 s

14.11.2020

Vojko Pogačar, akademski slikar

Akademski slikar Vojko Pogačar bo dopolnil sedemdeset let. Rodil se je v Krškem, živi in ustvarja v Mariboru. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, pozneje pa se je posvetil ne le slikarstvu in grafiki, ampak tudi oblikovanju. Vojko Pogačar je imel več kot 90 samostojnih in čez 160 skupinskih razstav. Leta 2016 je prejel častni doktorat Univerze v Mariboru. Od leta 2019 je predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor in podpredsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Z umetnikom se je leta 2010 pogovarjala Vida Curk.

20 min 14 s

07.11.2020

Klavdij Zornik – ob 110. obletnici rojstva

Slikar Klavdij Zornik se je rodil pred 110. leti v Kopru, starši so bili iz vasi Čezsoča pri Bovcu. Leta 1924, v obdobju fašizma, se je družina preselila v Maribor, zato se je imel slikar bolj za Štajerca kot Primorca. Leta 2005 se je s Klavdijem Zornikom o njegovi vznemirljivi in vse prej kot lahki življenjski in umetniški poti pogovarjala Vida Curk. Klavdij Zornik je skoraj stoleten umrl leta 2009.

20 min 29 s

31.10.2020

JOŽE SPACAL

Nedavno je umrl Jože Spacal, vsestranski likovni umetnik: slikar, grafik, ustvarjalec mozaikov in scenograf. Bil je edinstven med slovenskimi likovnimi umetniki je uspel doseči sintezo klasičnih in sodobnih postopkov. Osemindvajset let je deloval kot scenograf v naši RTV hiši. Pred leti je Jožeta Spacala k oddaji Naši umetniki pred mikrofonom povabila Vida Curk.

19 min 37 s

19.09.2020

Niko Kralj (1920-2013)

Niko Kralj je bil eden najpomembnejših slovenskih oblikovalcev 20. stoletja. Znan je zlasti njegov naslonjač Rex, ki sodi med najboljše slovenske oblikovalske izdelke dvajsetega stoletja in temelji na iznajdbi krivljenja perforiranih vezanih plošč; tudi Kraljevo drugo pohištvo temelji na sistenih zložljivih elementov v serijski izdelavi in na univerzalnosti montažnih sklopov. Leta 2000 je Niko Kralj za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pripravil zapis o svojem življenju, v katerem je razmišljal tudi o svojih oblikovalskih izhodiščih. Foto: Rex Kralj https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/kraljevi-kozolci-ob-100-letnici-rojstva-poklon-oblikovalcu-stola-rex-v-dezeli-kozolcev/535397

13 min 41 s

29.08.2020

Tenorist Rajko Koritnik

Tenorist Rajko Koritnik, operni in koncertni pevec in pedagog, se je rodil 24. avgusta 1930 v Lozicah. Tam je leta 2007 tudi umrl. Bil je skoraj tri desetletja izjemno priljubljeni član ljubljanske Opere. Od leta 1983 naprej je poučeval petje in vzgojil izjemne soliste. Za svoje ustvarjanje je dobil Rajko Koritnik leta 1982 nagrado mesta Ljubljane, deset let pozneje pa Betettovo nagrado. Pogovor z umetnikom je leta 2003 posnela Vida Curk.

19 min 52 s

03.10.2020

Miha Vipotnik

Miha Vipotnik je slikar, režiser, videast in večmedijski ustvarjalec. Nekateri ga imajo za pionirja video umetnosti na Slovenskem. Njegov več desetletni avtorski opus sta predstavila Slovenska kinoteka in zavod za sodobno umetnost SCCA. Videti je bilo mogoče njegov eksperimentalni video Videogram 4 iz leta 1976, ki pomeni začetek eksperimentalnega videa in večmedijske umetnosti. Predstavljenih je bilo tudi več Vipotnikovih umetniških inštalacij, multimedijskih in interdisciplinarnih projektov ter dokumentarnih in politično angažiranih filmov. Miha Vipotnika je pred mikrofon povabila Tina Poglajen.

25 min 10 s

24.10.2020

PETER BOŠTJANČIČ

Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana, največjega priznanja za igralsko umetnost na Slovenskem je Peter Boštjančič, dramski in filmski igralec ter gledališki mentor. Čeprav je upokojen, še vedno igra, prav zdaj pripravlja Shakespeareovo igro Romeo in Julija v mariborskem gledališču. Tu in v celjskem gledališču je odigral največ vlog. Svojo igralsko pot je začel že kot dijak, nadaljeval pa na ljubljanski akademiji, za vlogo Hamleta je dobil študentsko Prešernovo nagrado. Priznanj je sledilo še veliko, poleg Borštnikovih tudi nagrada Marija Vera za življenjsko delo združenja dramskih umetnikov Slovenije. V utemeljitvi Borštnikovega prstana je Blaž Lukan zapisal: »Boštjančič se nenehno zaveda bivanjske teže, profesionalne resnosti in etične odgovornosti igre, ki jo praviloma spremljajo nezadovoljnost, dvom, strah in vztrajno iskanje smisla.« S Petrom Boštjančičem se pogovarja Brigita Mohorič.

31 min 21 s

17.10.2020

Koni Steinbacher

Med nagrajenci na letošnjem festivalu slovenskega filma je tudi Koni Steinbacher, ki je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Čisto sveži osemdesetletnik - jubilej je obhajal 1. oktobra – ima za seboj polnih 60 let filmskega dela, ki ga je posvetil animiranemu filmu. Odličen mentor in avtor se lahko pohvali z najpomembnejšimi nagradami iz jugoslovanskih časov, a tudi slovenskih ne manjka na seznamu priznanj. Še zmeraj je aktiven, letos ima nov film, v delu pa že naslednjega. Poslušajmo, kaj je o svojem filmskem življenju povedal Nevi Zajc. Foto: FSF/Jožef Fabjan/RTVSLO

19 min 57 s

10.10.2020

Florjan Lipuš

Pisatelj Florjan Lipuš se je rodil v bližini Železne Kaple leta 1937; pri šestih letih je izgubil mater, ki so jo nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče, od koder se ni vrnila. Šolal se je v marijanišču na Plešivcu in najprej študiral bogoslovje, pozneje pa je končal učiteljišče in do upokojitve delal kot učitelj v slovenskih šolah na avstrijskem Koroškem. Objavljati je začel v šestdesetih letih, dvajset let je urejal revijo Mladje. Čeprav je po izidu romana Boštjanov let leta 2003 rekel, da je napisal že vse, je na srečo vendar zatem izdal še Mirne duše in Gramoz. Florjan Lipuš je za literarno ustvarjanje leta 2004 prejel najvišje slovensko priznanje, Prešernovo nagrado, leta 2018 pa še avstrijsko državno nagrado, ki so jo pospremili z utemeljitvijo: »V svoji literaturi Lipuš obravnava upor proti nacionalsocializmu, izgon in poboj koroških Slovencev, podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega prebivalstva, pa tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto.« Zato vas danes, ob 100-letnici koroškega plebiscita, vabimo, da prisluhnete pogovoru s pisateljem, ki ga je pred leti pripravila Vida Curk. Foto: BoBo

18 min 38 s

26.09.2020

Karel Pečko - ob 100. obletnici rojstva

Te dni mineva 100 let od rojstva Karla Pečka, slovenjgraškega akademskega slikarja, pedagoga in vsestranskega kulturnega delavca. Poučeval je na nižji gimnaziji v Slovenj Gradcu, sodeloval je pri ustanovitvi Umetnostnega paviljona - predhodnika Koroške galerije likovnih umetnosti, dolgo je bil njen ravnatelj. Vodil je tudi Zavod za kulturo v Slovenj Gradcu. Kot ravnatelj je oblikoval mednarodni program in kot mentor prispeval k uveljavitvi nekaterih koroških umetnikov, med njimi Jožeta Tisnikarja. V svoje okolje je samozavestno vnašal odprtost, širil mednarodna obzorja in tudi kot likovni umetnik spodbujal svobodno razmišljanje. Kljub angažiranemu delovanju je ostajal ves čas predvsem slikar, posebej znane so njegove upodobitve bližnje Uršlje gore. Leta 2006 je bila v Koroški galeriji likovnih umetnosti velika pregledna razstava njegovih del; takrat je Karla Pečka k pogovoru povabila Vida Curk. Najprej ga je vprašala, kaj ga je usmerilo na umetniško pot. Foto: BoBo

20 min 4 s

12.09.2020

Grega Mastnak, slikar in avtor animiranih filmov

Grega Mastnak je akademski slikar in avtor animiranih filmov. Leta 1998 je končal slikarsko specialko na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Že med študijem se je izpopolnjeval na Filmski akademiji FAMU v Pragi na oddelku za animirani film. Bil je redni zunanji sodelavec tednika Mladina. Med letoma 2002 in 2009 je bil režiser, scenarist in vodja animacije priljubljene risane serije Bizgeci. Leto pozneje je ustanovil svojo produkcijsko hišo OZOR, zavod za gibljive slike, v okviru katere je pred kratkim nastala nova risana serija Princ Ki-Ki-Do. Ta je bila letos v ospredju natečaja Živel strip! Živela animacija!. Za svoje delo je Mastnak prejel številne nagrade in priznanja, med drugimi vesno za najboljši animirani film na festivalu slovenskega animiranega filma v Portorožu in nagrado zlata panda za producenta za najbolj inovativen animirani film Bizgeci na televizijskem festivalu v Sečuanu. Umetnika je pred mikrofon povabila Aleksandra Saška Gruden.

21 min 30 s

05.09.2020

Ema Kugler

Vsestranska slovenska umetnica Ema Kugler je lani predstavila svoj peti celovečerni film Človek s senco, ki je pred začetkom pandemije koronavirusne bolezni že obkrožil svet, podelili pa so mu tudi več nagrad. Njene filme pri nas pogosto označujejo za eksperimentalne in za videoart, sama pa obe oznaki odločno zavrača, saj v njih ne eksperimentira s filmskim ali videomedijem, temveč samo pripoveduje z vizualnimi podobami, vsekakor bolj kot z besedami. Nekateri so jo označili tudi za umetnico "renesančnega tipa", saj svoje filme sama ne le napiše in režira, temveč jih tudi montira, producira ter skrbi za kostumografijo, scenografijo, rekvizite in še kaj. V dneh, ko so film Človek s senco predstavili na festivalu Kino Otok v Izoli in Ljubljani, se je z njo o njenem delu, filmskem prostoru, pa tudi problematični zapostavljenosti nekonvencionalnih filmskih pripovedi v mehanizmih financiranja in distribucije pri nas pogovarjala Tina Poglajen

26 min 23 s

22.08.2020

Zoran Srdić Janežič: "V kiparstvu vidim veliko polje svobode."

Pred dnevi so v Ljubljani, na Prekmurskem trgu, odkrili spomenik, posvečen priključitvi Prekmurja matičnemu narodu. Ustvaril ga je Zoran Srdić Janežič; njegovo delo je snovanje in izdelava lutk v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer je zaposlen kot vodja delavnic, hkrati pa pripravlja odmevne samostojne razstave in sodeluje v skupinskih predstavitvah. Z Zoranom Srdićem Janežičem se je o njegovem umetniškem razvoju in delu pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: Arhiv MOL; Nik Rovan

22 min 42 s

15.08.2020

Skladatelj Avgust Ipavec, osemdesetletnik

Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec, ki je letos junija dopolnil 80 let. Živi in ustvarja na Dunaju, še vedno pa je vpet tudi v duhovniško službo, ki močno zaznamuje njegovo razmišljanje in ustvarjanje. Pogovor s skladateljem je leta 2018 na Dunaju posnela Polona Gantar; takrat mu je predsednik republike Borut Pahor za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini podelil medaljo za zasluge.

22 min 59 s

08.08.2020

Ladko Korošec (1920-1995)

Ladko Korošec je bil eden osrednjih slovenskih opernih pevcev druge polovice prejšnjega stoletja. Petje je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani pri profesorju Juliju Betettu, ob tem je obiskoval tudi dramsko šolo. Za svoje ustvarjanje je prejel Betettovo in večkrat Prešernovo nagrado. Vabimo vas, da prisluhnete arhivski oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je Ladko Korošec zdaj že davnega leta 1980 takole razmišljal o svojem življenju in delu. Foto: https://www.kulturnidom-zagorje.si/o-kcdd/spominska-soba-ladka-korosca.html

15 min 6 s

01.08.2020

"Knjige in bel list, to je Tone Partljič - in to je moja edina svoboda."

Čez nekaj dni bo dopolnil 80 let eden najbolj priljubljenih slovenskih prozaistov in dramatikov Tone Partljič. Njegove so med drugim ponarodela komedija Moj ata, socialistični kulak, večkrat ponatisnjena pripovedna zbirka za mlade bralce Hotel sem prijeti sonce ter obsežna zgodovinska romaneskna freska Sebastjan in most. Tone Partljič je po srcu pripovedovalec, kar boste slšali tudi v pogovoru z Markom Goljo, ki je nastal leta 2016, ko je Tone Partljič prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Avtor še vedno vneto ustvarja – v zadnjih letih so izšle kar tri njegove knjige: Ljudje iz Maribora, Ne bom jih pozabil in Pesnica. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

22 min 57 s

25.07.2020

Klavdij Palčič - 80-letnik

V terminu oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bomo ponovili pogovor, ki ga je leta 2000 s tržaškim slikarjem in grafikom Klavdijem Palčičem posnela Vida Curk. Petega avgusta bo umetnik dopolnil 80 let; rodil se je v Trstu, tam je končal gimnazijo, nato pa je študiral na umetniškem liceju v Benetkah. Že iz srednje šole pa je poznal slikarja Avgusta Černigoja in prav s spominom na prvo srečanje z njim je začel svojo pripoved. Foto: Mednarodna likovna delavnica Piran

16 min 31 s

18.07.2020

Alen Ožbolt: "Srečni so umetniki, ki živijo od svojega ustvarjanja, so pa redki."

Do konca avgusta je v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled razstava s kompleksnim naslovom RAZSTAVA | INTROSPEKTIVA: V.S.S.D. (VEŠ SLIKAR SVOJ DOLG, 1985–1995) +– ALEN OŽBOLT (DELA 1995–2018). Današnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom zato namenjamo Alenu Ožboltu, ustvarjalcu, ki se je izobraževal na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu in Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; med letoma 1884 in 1995 je deloval v umetniški skupini Veš, slikar, svoj dolg (V.S.S.D.), odtlej deluje samostojno. Z umetniškimi projekti in razstavami se predstavlja doma in v tujini, leta 2003 je prejel nagrado Prešernovega sklada, objavil pa je tudi več avtorskih 'vizualnih esejev' in daljših teoretskih besedil o umetnosti. Je tudi izredni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Z njim se je leta 2013 pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: Druga razstava tandema Veš slikar svoj dolg, galerija Škuc, 1986/87. Foto: Miha Škerlep http://www.mg-lj.si/si/razstave/2786/razstava-v-s-s-d-in-alen-ozbolt/

19 min 45 s

Stran 1 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov