Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minuli četrtek so Kitajci vstopili v Novo leto 4712, prav danes pa se praznovanje pomladi zaključuje in življenje se bo vrnilo v stare tirnice. Kitajci sicer letu koze oziroma ovce pripisujejo umirjenost, ki bo po letih svetovne krize blagodejno zavladala tako na političnem kot gospodarskem področju . . .
Minuli četrtek so Kitajci vstopili v leto koze oz. ovce, od katerega pričakujejo umirjenost, ki bo po letih svetovne krize blagodejno zavladala tako na političnem kot gospodarskem področju. Tako se zaključuje tudi praznik pomladi.
V pekingu se stvari počasi normalizirajo, pravi naš sodelavec v Pekingu Uroš Lipušček. Državne službe so začele ponovno delati, so pa zelo obremenjena javna prevozna sredstva. “V naslednjih štirinajstih dnevih se bo na svoje domove vrnilo približno 400 milijonov Kitajcev – gre za veliko selitev narodov.”
Z dvigom standarda Kitajci vse več potujejo. Pogosteje tudi pripadniki srednjega razreda, ne le elite. V času novoletnih praznovanj največkrat v Hongkong, Tajvan, Južno Korejo, pa tudi v Tokio, “saj je japonska valuta v primerjavi s kitajsko izgubila na vrednosti, na Japonsko pa jih privablja tudi uvedba pet let veljavnih viz.” V tujino bo sicer letos potovalo 110 milijonov Kitajcev.
Na Kitajskem, kjer je vse več tudi notranjih letov, gradijo potniško letalo C-919, ki bo imelo 168 sedežev. To pomeni, da bo konkuriralo tudi priljubljenim modelom Boeinga in Airbusa. “Za letalo, ki je v fazi testiranj, so že dobili 450 naročil. Kitajski trg pa bo v prihodnjih letih vseveda vse večji. Strokovnjaki trdijo, da so kitajska letala kopije zahodnih modelov, ampak dejstvo je, da postajajo konkurenčna in da jih kitajski prevozniki naročajo.”
777 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Minuli četrtek so Kitajci vstopili v Novo leto 4712, prav danes pa se praznovanje pomladi zaključuje in življenje se bo vrnilo v stare tirnice. Kitajci sicer letu koze oziroma ovce pripisujejo umirjenost, ki bo po letih svetovne krize blagodejno zavladala tako na političnem kot gospodarskem področju . . .
Minuli četrtek so Kitajci vstopili v leto koze oz. ovce, od katerega pričakujejo umirjenost, ki bo po letih svetovne krize blagodejno zavladala tako na političnem kot gospodarskem področju. Tako se zaključuje tudi praznik pomladi.
V pekingu se stvari počasi normalizirajo, pravi naš sodelavec v Pekingu Uroš Lipušček. Državne službe so začele ponovno delati, so pa zelo obremenjena javna prevozna sredstva. “V naslednjih štirinajstih dnevih se bo na svoje domove vrnilo približno 400 milijonov Kitajcev – gre za veliko selitev narodov.”
Z dvigom standarda Kitajci vse več potujejo. Pogosteje tudi pripadniki srednjega razreda, ne le elite. V času novoletnih praznovanj največkrat v Hongkong, Tajvan, Južno Korejo, pa tudi v Tokio, “saj je japonska valuta v primerjavi s kitajsko izgubila na vrednosti, na Japonsko pa jih privablja tudi uvedba pet let veljavnih viz.” V tujino bo sicer letos potovalo 110 milijonov Kitajcev.
Na Kitajskem, kjer je vse več tudi notranjih letov, gradijo potniško letalo C-919, ki bo imelo 168 sedežev. To pomeni, da bo konkuriralo tudi priljubljenim modelom Boeinga in Airbusa. “Za letalo, ki je v fazi testiranj, so že dobili 450 naročil. Kitajski trg pa bo v prihodnjih letih vseveda vse večji. Strokovnjaki trdijo, da so kitajska letala kopije zahodnih modelov, ampak dejstvo je, da postajajo konkurenčna in da jih kitajski prevozniki naročajo.”
V 18. vzporedniku se tokrat srečamo z voditelji Nata, zbranimi na vrhu zavezništva v Madridu. Od tam se nam oglaša naš dopisnik Igor Jurič, s katerim razmišljamo o zahodni pomoči Ukrajini, širjenju Nata na severovzhod s pridružitvijo Finske in Švedske ter o novih strateških opredelitvah groženj in izzivov za zavezništvo. Spregovorimo tudi o razlikah glede na prejšnja srečanja voditeljev in celo o ruski solati. Članice Nata so se zavezale dolgoročno podpirati Ukrajino v vojni z Rusijo, tako z dobavami orožja kot z drugo pomočjo, predvsem denarno. Od začetka vojne je podpora članstvu v Natu na Švedskem in Finskem močno narasla, v sredo sta državi dobili tudi uradno povabilo v zavezništvo. “Pri Natu ves čas ponavljajo, da se zavezništvo ne vpleta v vojno, ampak orožje in ostalo opremo pošiljajo posamezne članice. Na vrhu pa so sklenili, da bo Ukrajina dobila nov vsestranski sveženj pomoči.” - Igor Jurič Na vrhu v Madridu so voditelji sprejeli tudi nove strateške usmeritve za Nato. Rusija je po novem opredeljena kot največja grožnja, Kitajska pa kot izziv za Natove interese. “Spremembo je nedvomno čutiti, najbolj pri obljubah glede denarja, pri zviševanju obrambnih izdatkov. Do tega premika je prišlo zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini. Slovenija je tukaj pri repu članic, glede investicij v vojaško opremo celo na zadnjem mestu.” - Igor Jurič
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Neveljaven email naslov