Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aktualne novice iz Srbije in njene okolice. Iz Beograda se je oglasila dopisnica Marta Razboršek.
Glavna tema v Srbiji je še vedno tragična nesreča helikopterja srbske vojske, ki je reševal pet dni starega dojenčka. Javnost zahteva odgovore.
Izšli so deli poročila dveh posebnih komisij, ki sta raziskovali dogodke pred tragično nesrečo, v kateri je nedaleč od beograjskega letališča Nikola Tesla umrlo sedem ljudi – štirje člani posadke, dva zdravstvena delavca iz Novega Pazarja in pet dni star dojenček.
Glavno vprašanje, ki ga zastavljajo mediji je – zakaj so se odločili pristati v Beogradu, saj so bile meteorološke razmere v srbskem glavnem mestu pod minimumom za pristajanje. Postavlja se torej vprašanje odgovornosti. To, da bi Omer Mehić, ki je veljal za enega najboljših srbskih plotov, pil alkohol, je zanikala njegova družina.
“Ker pa so mediji, kot običajno, prav ta del preiskave pograbili, premierju za zdaj ni bilo težko obraniti celotne operacije, ki jo mnogi, tudi strokovnjaki, vidijo kot sporno. Vučić je vse povprek napadel medije in dejal, da so zanj člani posadke strmoglavljenega helikopterja zgolj heroji.”
Poleg helikopterja je vroča tema v Srbiji in regiji tudi zahteva haaškega sodišča, da se haaški obtoženec Vojislav Šešelj vrne v Haag.
“Šešlja so izpustili, začasno, zaradi bolezni. Zdaj seveda provocira in pravi, da se ne bo vrnil v Haag.”
777 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Aktualne novice iz Srbije in njene okolice. Iz Beograda se je oglasila dopisnica Marta Razboršek.
Glavna tema v Srbiji je še vedno tragična nesreča helikopterja srbske vojske, ki je reševal pet dni starega dojenčka. Javnost zahteva odgovore.
Izšli so deli poročila dveh posebnih komisij, ki sta raziskovali dogodke pred tragično nesrečo, v kateri je nedaleč od beograjskega letališča Nikola Tesla umrlo sedem ljudi – štirje člani posadke, dva zdravstvena delavca iz Novega Pazarja in pet dni star dojenček.
Glavno vprašanje, ki ga zastavljajo mediji je – zakaj so se odločili pristati v Beogradu, saj so bile meteorološke razmere v srbskem glavnem mestu pod minimumom za pristajanje. Postavlja se torej vprašanje odgovornosti. To, da bi Omer Mehić, ki je veljal za enega najboljših srbskih plotov, pil alkohol, je zanikala njegova družina.
“Ker pa so mediji, kot običajno, prav ta del preiskave pograbili, premierju za zdaj ni bilo težko obraniti celotne operacije, ki jo mnogi, tudi strokovnjaki, vidijo kot sporno. Vučić je vse povprek napadel medije in dejal, da so zanj člani posadke strmoglavljenega helikopterja zgolj heroji.”
Poleg helikopterja je vroča tema v Srbiji in regiji tudi zahteva haaškega sodišča, da se haaški obtoženec Vojislav Šešelj vrne v Haag.
“Šešlja so izpustili, začasno, zaradi bolezni. Zdaj seveda provocira in pravi, da se ne bo vrnil v Haag.”
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Neveljaven email naslov