Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
To nedeljo bo v Italiji potekal referendum o ustavni reformi, na katerem bodo italijanski volivci odločali o korenitih spremembah političnega sistema v Italiji. Če bodo spremembe sprejete, se Italiji obeta manj političnih kriz, po katerih je slovela ta država. Spremembe naj bi prinesle večjo politično stabilnost in bolj preprosto državo: “Italijanska ustava ima morda najlepši začetek med vsemi ustavami na svetu. Takole se glasi: ‘Italija je republika, utemeljena na delu.’ Kako ta poetični, socialno občutljivi stavek interpretirati – to pa je druga pesem,” pravi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
“Senat naj bi odslej imel 100 članov: 5 je modrecev, ki jih določi predsednik države, drugih pa volivci ne volijo več neposredno, ampak jih iz vrst deželnih svetnikov in županov večjih občin izberejo v deželnih svetih. Tako imenovani senatorji bodo imeli po večini svetovalno funkcijo.” – Renzijeva reforma
Letos se naravne katastrofe po Italiji kar vrstijo: “Velik del Italije je potresno ogroženo področje; velik del prebivalcev Ligurije živi v obmorskem ustju dolin, ki so jih ustvarili hudourniki; dežela Piemont pa ima ogromno riževih polj zato, ker tam reke že od nekdaj poplavljajo. Če bi na potresnem področju gradili dosledno protipotresno, če v Genovi ne bi pokrili hudournikov s cestami in če povojnih naselij v Piemontu ne bi zgradili tik ob rekah, potem bi bile novice o letošnjih naravnih nesrečah veliko manj odmevne, njihove posledice pa bistveno manj tragične.”
“V Italiji so tradicionalna božična okrasitev jaslice in ne jelka, ki prihaja s severa Evrope. Tudi praznik svete Lucije, s katerim je povezana tradicija osvetljevanja, je tu manj pomemben.” – o poznem začetku veselega decembra v Rimu
Italijansko mesto, ki je na vrhu lestvice po kakovosti življenja v Italiji, je Mantova: “Sloveniji bližnji Trento je po nekaj letih prvenstva padel na drugo mesto. Mantova je očarljivo lombardsko mestece, ki leži ob rečnih jezerih kakšnih petdeset kilometrov južno od Gardskega jezera in slovi po siru za ribanje grana padano, je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine, predvsem po renesančni dediščini plemiške družine Gonzaga.”
774 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
To nedeljo bo v Italiji potekal referendum o ustavni reformi, na katerem bodo italijanski volivci odločali o korenitih spremembah političnega sistema v Italiji. Če bodo spremembe sprejete, se Italiji obeta manj političnih kriz, po katerih je slovela ta država. Spremembe naj bi prinesle večjo politično stabilnost in bolj preprosto državo: “Italijanska ustava ima morda najlepši začetek med vsemi ustavami na svetu. Takole se glasi: ‘Italija je republika, utemeljena na delu.’ Kako ta poetični, socialno občutljivi stavek interpretirati – to pa je druga pesem,” pravi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
“Senat naj bi odslej imel 100 članov: 5 je modrecev, ki jih določi predsednik države, drugih pa volivci ne volijo več neposredno, ampak jih iz vrst deželnih svetnikov in županov večjih občin izberejo v deželnih svetih. Tako imenovani senatorji bodo imeli po večini svetovalno funkcijo.” – Renzijeva reforma
Letos se naravne katastrofe po Italiji kar vrstijo: “Velik del Italije je potresno ogroženo področje; velik del prebivalcev Ligurije živi v obmorskem ustju dolin, ki so jih ustvarili hudourniki; dežela Piemont pa ima ogromno riževih polj zato, ker tam reke že od nekdaj poplavljajo. Če bi na potresnem področju gradili dosledno protipotresno, če v Genovi ne bi pokrili hudournikov s cestami in če povojnih naselij v Piemontu ne bi zgradili tik ob rekah, potem bi bile novice o letošnjih naravnih nesrečah veliko manj odmevne, njihove posledice pa bistveno manj tragične.”
“V Italiji so tradicionalna božična okrasitev jaslice in ne jelka, ki prihaja s severa Evrope. Tudi praznik svete Lucije, s katerim je povezana tradicija osvetljevanja, je tu manj pomemben.” – o poznem začetku veselega decembra v Rimu
Italijansko mesto, ki je na vrhu lestvice po kakovosti življenja v Italiji, je Mantova: “Sloveniji bližnji Trento je po nekaj letih prvenstva padel na drugo mesto. Mantova je očarljivo lombardsko mestece, ki leži ob rečnih jezerih kakšnih petdeset kilometrov južno od Gardskega jezera in slovi po siru za ribanje grana padano, je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine, predvsem po renesančni dediščini plemiške družine Gonzaga.”
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Neveljaven email naslov