Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Janko Petrovec, Rim

29.11.2016


To nedeljo bo v Italiji potekal referendum o ustavni reformi, na katerem bodo italijanski volivci odločali o korenitih spremembah političnega sistema v Italiji. Če bodo spremembe sprejete, se Italiji obeta manj političnih kriz, po katerih je slovela ta država. Spremembe naj bi prinesle večjo politično stabilnost in bolj preprosto državo: “Italijanska ustava ima morda najlepši začetek med vsemi ustavami na svetu. Takole se glasi: ‘Italija je republika, utemeljena na delu.’ Kako ta poetični, socialno občutljivi stavek interpretirati – to pa je druga pesem,” pravi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec

“Senat naj bi odslej imel 100 članov: 5 je modrecev, ki jih določi predsednik države, drugih pa volivci ne volijo več neposredno, ampak jih iz vrst deželnih svetnikov in županov večjih občin izberejo v deželnih svetih. Tako imenovani senatorji bodo imeli po večini svetovalno funkcijo.” – Renzijeva reforma

Letos se naravne katastrofe po Italiji kar vrstijo: “Velik del Italije je potresno ogroženo področje; velik del prebivalcev Ligurije živi v obmorskem ustju dolin, ki so jih ustvarili hudourniki; dežela Piemont pa ima ogromno riževih polj zato, ker tam reke že od nekdaj poplavljajo. Če bi na potresnem področju gradili dosledno protipotresno, če v Genovi ne bi pokrili hudournikov s cestami in če povojnih naselij v Piemontu ne bi zgradili tik ob rekah, potem bi bile novice o letošnjih naravnih nesrečah veliko manj odmevne, njihove posledice pa bistveno manj tragične.”

“V Italiji so tradicionalna božična okrasitev jaslice in ne jelka, ki prihaja s severa Evrope. Tudi praznik svete Lucije, s katerim je povezana tradicija osvetljevanja, je tu manj pomemben.” – o poznem začetku veselega decembra v Rimu

Italijansko mesto, ki je na vrhu lestvice po kakovosti življenja v Italiji, je Mantova: “Sloveniji bližnji Trento je po nekaj letih prvenstva padel na drugo mesto. Mantova je očarljivo lombardsko mestece, ki leži ob rečnih jezerih kakšnih petdeset kilometrov južno od Gardskega jezera in slovi po siru za ribanje grana padano, je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine, predvsem po renesančni dediščini plemiške družine Gonzaga.”


18. vzporednik

774 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Janko Petrovec, Rim

29.11.2016


To nedeljo bo v Italiji potekal referendum o ustavni reformi, na katerem bodo italijanski volivci odločali o korenitih spremembah političnega sistema v Italiji. Če bodo spremembe sprejete, se Italiji obeta manj političnih kriz, po katerih je slovela ta država. Spremembe naj bi prinesle večjo politično stabilnost in bolj preprosto državo: “Italijanska ustava ima morda najlepši začetek med vsemi ustavami na svetu. Takole se glasi: ‘Italija je republika, utemeljena na delu.’ Kako ta poetični, socialno občutljivi stavek interpretirati – to pa je druga pesem,” pravi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec

“Senat naj bi odslej imel 100 članov: 5 je modrecev, ki jih določi predsednik države, drugih pa volivci ne volijo več neposredno, ampak jih iz vrst deželnih svetnikov in županov večjih občin izberejo v deželnih svetih. Tako imenovani senatorji bodo imeli po večini svetovalno funkcijo.” – Renzijeva reforma

Letos se naravne katastrofe po Italiji kar vrstijo: “Velik del Italije je potresno ogroženo področje; velik del prebivalcev Ligurije živi v obmorskem ustju dolin, ki so jih ustvarili hudourniki; dežela Piemont pa ima ogromno riževih polj zato, ker tam reke že od nekdaj poplavljajo. Če bi na potresnem področju gradili dosledno protipotresno, če v Genovi ne bi pokrili hudournikov s cestami in če povojnih naselij v Piemontu ne bi zgradili tik ob rekah, potem bi bile novice o letošnjih naravnih nesrečah veliko manj odmevne, njihove posledice pa bistveno manj tragične.”

“V Italiji so tradicionalna božična okrasitev jaslice in ne jelka, ki prihaja s severa Evrope. Tudi praznik svete Lucije, s katerim je povezana tradicija osvetljevanja, je tu manj pomemben.” – o poznem začetku veselega decembra v Rimu

Italijansko mesto, ki je na vrhu lestvice po kakovosti življenja v Italiji, je Mantova: “Sloveniji bližnji Trento je po nekaj letih prvenstva padel na drugo mesto. Mantova je očarljivo lombardsko mestece, ki leži ob rečnih jezerih kakšnih petdeset kilometrov južno od Gardskega jezera in slovi po siru za ribanje grana padano, je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine, predvsem po renesančni dediščini plemiške družine Gonzaga.”


05.03.2021

Mojca Širok, Bruselj

Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.


26.02.2021

Polona Fijavž, Berlin

Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.


19.02.2021

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo.


12.02.2021

Boštjan Anžin, Kosovo

Kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago? Zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19?


05.02.2021

Janko Petrovec, Rim

Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.


29.01.2021

Karmen Švegl, Dubaj

Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.


22.01.2021

Andrej Stopar, Washington

V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?


15.01.2021

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.


08.01.2021

Igor Jurič, Bruselj

Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.


18.12.2020

Polona Fijavž, Berlin

Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?


11.12.2020

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.


04.12.2020

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.


27.11.2020

Janko Petrovec, Rim

Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.


20.11.2020

Karmen Švegl, Carigrad

Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.


13.11.2020

Boštjan Anžin, Beograd

Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?


06.11.2020

Andrej Stopar, Washington

Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.


30.10.2020

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.


23.10.2020

Mojca Širok, Bruselj

Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.


16.10.2020

Andrej Stopar, Washington

Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.


02.10.2020

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.


Stran 9 od 39
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov