Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsa srednja Evropa govori o imenitnosti nagrajenega adventnega Zagreba, saj je bil proglašen za najlepše adventno evropsko mesto. “Lani so imeli kar 123 tisoč nočitev, zaslužili pa neverjetnih 15 milijonov evrov, ob tem so v promocijo Zagreba vložili 800 tisoč evrov, torej so vsekakor v odličnem plusu. V Zagrebu letos ne načrtujejo samo ponovitve lanskega uspeha, želijo ga celo preseči,” iz hrvaške prestolnice poroča naša sodelavka Tanja Borčič Bernard.
“Za vse tiste, ki morda načrtujete obisk mesta, naj vas posvarim, da je ob petkih, predvsem pa ob sobotah gneča v mestu zelo velika. Če pa bi se radi drsali po čarobnem Ledenem parku, pa vam toplo svetujem, da vstopnice kupite vnaprej prek spleta.”
Se je pa pred kratkim hrvaški predsednici Kolindi Grabar Kitarović zgodil nenavaden spodrsljaj. “Predsednica se je ob dnevu dubrovniških vojnih veteranov in praznovanju 25. obletnice obrambe mesta sešla tudi s skupino tamkajšnjih otrok. Delila jim je pakete sladkarij, med katerimi pa se je med hrvaškimi izdelki našla tudi čokolada srbskega Pionirja. Starši otrok iz Dubrovika, ki je bil med vojno pod hudimi napadi JLA, so bili zgroženi in so zgodbo dali v medije. Predsednica se je seveda Dubrovničanom in javnosti opravičila, češ da ni sama pakirala teh paketov za otroke.”
Predsednica je obljubila, da se to ne bo več ponovilo. Kar pa je seveda šokiralo srbskega predsednika Nikolića. Ta je hrvaški predsednici prek medijev sporočil, da državi nista v vojni in da sam ne gleda, iz katere nekdanje republike je proizvod, ki ga kupi. “Najdlje pa je šel satiričen portal Sprdex, ki je objavil vest o tem, da je več kot 50 dubrovniških otrok, ki so pojedli srbske čokolade, zbolelo za tako imenovano srbonelo.”
774 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Vsa srednja Evropa govori o imenitnosti nagrajenega adventnega Zagreba, saj je bil proglašen za najlepše adventno evropsko mesto. “Lani so imeli kar 123 tisoč nočitev, zaslužili pa neverjetnih 15 milijonov evrov, ob tem so v promocijo Zagreba vložili 800 tisoč evrov, torej so vsekakor v odličnem plusu. V Zagrebu letos ne načrtujejo samo ponovitve lanskega uspeha, želijo ga celo preseči,” iz hrvaške prestolnice poroča naša sodelavka Tanja Borčič Bernard.
“Za vse tiste, ki morda načrtujete obisk mesta, naj vas posvarim, da je ob petkih, predvsem pa ob sobotah gneča v mestu zelo velika. Če pa bi se radi drsali po čarobnem Ledenem parku, pa vam toplo svetujem, da vstopnice kupite vnaprej prek spleta.”
Se je pa pred kratkim hrvaški predsednici Kolindi Grabar Kitarović zgodil nenavaden spodrsljaj. “Predsednica se je ob dnevu dubrovniških vojnih veteranov in praznovanju 25. obletnice obrambe mesta sešla tudi s skupino tamkajšnjih otrok. Delila jim je pakete sladkarij, med katerimi pa se je med hrvaškimi izdelki našla tudi čokolada srbskega Pionirja. Starši otrok iz Dubrovika, ki je bil med vojno pod hudimi napadi JLA, so bili zgroženi in so zgodbo dali v medije. Predsednica se je seveda Dubrovničanom in javnosti opravičila, češ da ni sama pakirala teh paketov za otroke.”
Predsednica je obljubila, da se to ne bo več ponovilo. Kar pa je seveda šokiralo srbskega predsednika Nikolića. Ta je hrvaški predsednici prek medijev sporočil, da državi nista v vojni in da sam ne gleda, iz katere nekdanje republike je proizvod, ki ga kupi. “Najdlje pa je šel satiričen portal Sprdex, ki je objavil vest o tem, da je več kot 50 dubrovniških otrok, ki so pojedli srbske čokolade, zbolelo za tako imenovano srbonelo.”
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Glede letošnjega poletja je še veliko neznank, sploh v državah, ki so močno odvisne od poletne turistične sezone. V Grčiji, kjer turizem zagotavlja kar petino bruto družbenega proizvoda, so pripravili pravila za delovanje plaž in turističnih namestitev, a turističnih delavcev ukrepi niso popolnoma pomirili.
V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.
Neveljaven email naslov