Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Glede na vse višje število okuženih v Bruslju se pod vprašaj postavlja tudi delovanje evropskih institucij v Bruslju. Belgija je na rdečih seznamih mnogih držav, tudi Slovenije. Delo zato še vedno poteka kombinirano. 20 odstotkov zaposlenih je na delovnih mestih, ostali so doma in delujejo po principu rotacije. Tudi novinarsko delo je drugačno.
"Z mojega novinarskega stališča se mi zdi, da evropskim institucijam ustreza distanca, da nimajo novinarjev ves čas pod nogami. Veliko manj ugodno je za nas, da imamo vse preko videokonferenc." – Mojca Širok
Evropski svet se je tako ta teden sestal prek videokonference, tema pa je bila v zadnjih tednih zelo izpostavljena politična kriza v Belorusiji zaradi izida predsedniških volitev. Stališče voditeljev držav EU je predstavil predsednik sveta Charles Michel.
"Volitve v Belorusiji niso bile niti svobodne niti poštene in niso ustrezale mednarodnim standardom. Ne priznavamo rezultatov, ki so jih predstavile beloruske oblasti. Nasilje nad miroljubnimi protestniki je bilo šokantno in nesprejemljivo." – Charles Michel
Voditelji EU so sprejeli sankcije proti posameznikom, ne pa tudi proti državi. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je seveda ostro odzval, da gre za tuje vmešavanje v notranje zadeve. Evropski voditelji so se pri soočanju z belorusko politično krizo odločili za taktiko gromkih besed, a velike previdnosti.
"Občutek imam, da gre za klasično hojo po jajcih. Vse oči so uprte v ravnanje in morebiten odziv ruskega predsednika Putina." – Mojca Širok
Ob vseh letošnjih krizah, ki jih lahko spremljamo po svetu, se tista najbolj izpostavljena kriza leta 2019 zdi že skorajda popolnoma pozabljena – Brexit. A ta zgodba še ni končana, pogajanja o trgovinskem sporazumu med Združenim kraljestvom in EU še vedno potekajo, dogovor pa bodo morali skleniti že v nekaj mesecih. Pogajanja so čez celotno poletje popolnoma zastala, pove Mojca Širok. "Ni prišlo do nobenega napredka in dogovor se zdi skoraj nemogoče doseči. A ura tiktaka."
Mednarodni odnosi so napeti, preden se začne jesensko soočanje z gospodarskimi posledicami krize, pa Mojca Širok izpostavlja svoj vidik o (ne)enotnosti Evropske unije.
"Enotnosti držav članic nikoli ne bo in niti ni potrebna. Evropska unija je forum in tako predstavlja nadzorovano neenotnost. Vedno je bolje nasprotovati znotraj demokratičnih institucij. Evropa ne potrebuje popolne politične ali ideološke enotnosti. Potrebuje pa razpravo znotraj nekega kroga, kjer se oblikujejo rešitve, čeprav te niso vedno celostne."
788 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Glede na vse višje število okuženih v Bruslju se pod vprašaj postavlja tudi delovanje evropskih institucij v Bruslju. Belgija je na rdečih seznamih mnogih držav, tudi Slovenije. Delo zato še vedno poteka kombinirano. 20 odstotkov zaposlenih je na delovnih mestih, ostali so doma in delujejo po principu rotacije. Tudi novinarsko delo je drugačno.
"Z mojega novinarskega stališča se mi zdi, da evropskim institucijam ustreza distanca, da nimajo novinarjev ves čas pod nogami. Veliko manj ugodno je za nas, da imamo vse preko videokonferenc." – Mojca Širok
Evropski svet se je tako ta teden sestal prek videokonference, tema pa je bila v zadnjih tednih zelo izpostavljena politična kriza v Belorusiji zaradi izida predsedniških volitev. Stališče voditeljev držav EU je predstavil predsednik sveta Charles Michel.
"Volitve v Belorusiji niso bile niti svobodne niti poštene in niso ustrezale mednarodnim standardom. Ne priznavamo rezultatov, ki so jih predstavile beloruske oblasti. Nasilje nad miroljubnimi protestniki je bilo šokantno in nesprejemljivo." – Charles Michel
Voditelji EU so sprejeli sankcije proti posameznikom, ne pa tudi proti državi. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je seveda ostro odzval, da gre za tuje vmešavanje v notranje zadeve. Evropski voditelji so se pri soočanju z belorusko politično krizo odločili za taktiko gromkih besed, a velike previdnosti.
"Občutek imam, da gre za klasično hojo po jajcih. Vse oči so uprte v ravnanje in morebiten odziv ruskega predsednika Putina." – Mojca Širok
Ob vseh letošnjih krizah, ki jih lahko spremljamo po svetu, se tista najbolj izpostavljena kriza leta 2019 zdi že skorajda popolnoma pozabljena – Brexit. A ta zgodba še ni končana, pogajanja o trgovinskem sporazumu med Združenim kraljestvom in EU še vedno potekajo, dogovor pa bodo morali skleniti že v nekaj mesecih. Pogajanja so čez celotno poletje popolnoma zastala, pove Mojca Širok. "Ni prišlo do nobenega napredka in dogovor se zdi skoraj nemogoče doseči. A ura tiktaka."
Mednarodni odnosi so napeti, preden se začne jesensko soočanje z gospodarskimi posledicami krize, pa Mojca Širok izpostavlja svoj vidik o (ne)enotnosti Evropske unije.
"Enotnosti držav članic nikoli ne bo in niti ni potrebna. Evropska unija je forum in tako predstavlja nadzorovano neenotnost. Vedno je bolje nasprotovati znotraj demokratičnih institucij. Evropa ne potrebuje popolne politične ali ideološke enotnosti. Potrebuje pa razpravo znotraj nekega kroga, kjer se oblikujejo rešitve, čeprav te niso vedno celostne."
Z avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o bližajočih se parlamentarnih volitvah in napovedujočemu vzponu skrajne desnice, o obetih težavnega sestavljanja vladne koalicije, o ogorčenju Avstrije ob napovedi nadzora na vseh nemških kopenskih mejah, o novi varnostni strategiji naših severnih sosedov in o začetku novega šolskega leta ter vpisu v dvojezične šole na avstrijskem Koroškem.
Nemci so se v času slabših gospodarskih rezultatov že začeli medsebojno zmerjati z lenuhi; upoštevajoč vse plačane odsotnosti delajo v letnem povprečju le 26 ur na teden. V takih razmerah pridobiva glasove skrajna desnica, ki opozarja na preveč priseljencev. Po evropskih pravilih so jih neovirano sprejemali, zdaj pa nemška vlada nikakor ne najde načina, kako bi lahko njihovo število zamejila.
Naša zagrebška dopisnica poroča o spremenjeni strukturi gostov zaradi draginje na hrvaški obali. Letos prvič opažajo tudi slabšo glavno sezono, obenem pa vse kaže na boljšo pred- in posezono, ko so cene nižje. Hrvaški gasilci med gašenjem vsakoletnih požarov dobesedno moledujejo za prostovoljne prispevke za nakup opreme, medtem pa se politiki nove vladne koalicije raje ukvarjajo sami s sabo, ali bolje rečeno, drug z drugim.
Balkanski dopisnik to poletje v polni meri spoznava moč celinskega podnebja, saj v Beogradu temperatura že dva meseca niti ponoči ne pade pod 30 stopinj. Še dodatno tamkajšnje ozračje pogreva vnovič obujena ideja o kopanju litija: politiki obljubljajo milijarde zaslužka in naklonjenost EU, besno ljudstvo pa skrbi okoljsko razdejanje v plodni dolini reke Jadar, kjer so velike zaloge pitne vode.
Z našim bruseljskim dopisnikom preverjamo napovedi predsednice Evropske komisije, ki je že pred časom sporočila, da bo pogovore s komisarskimi kandidati začela sredi avgusta. In medtem ko so v Bruslju turistično ponudbo kočij s konjskimi vpregami zamenjali za ponudbo električnih, še vedno dviga precej prahu tudi začasna carina, ki jo je EU uvedla za uvoz električnih vozil iz Kitajske.
Na dan odprtja Olimpijskih iger je sogovornik naš kolega, športni reporter Uroš Volk. Pojasnjuje, če Francozi kljub poletju ob točilnih pultih še najdejo čas za »sestavljanje« vlade po nedavnih izrednih volitvah. In koliko je resnice v tem, da Parižani v času iger množično zapuščajo mesto – zaradi gneče in draginje. Slišite lahko tudi, kakšno je razpoloženje med turisti in navijači, ki se od vsepovsod zgrinjajo v to svetovno prestolnico, ki jo ljubkovalno imenujemo tudi Mesto ljubezni ali Mesto svetlobe.
Vročinski val je v Italiji še samega papeža pripravil do tega, da je raje v senci in počiva, le italijanska premierka Giorgia Meloni je nenehno zunanjepolitično aktivna, kot da bi pred dopustom ne želela ničesar zamuditi. Italijani so sicer pred »feragostom« bolj kot s politiko navdihnjeni s športom in kulturo, pa tudi s turizmom, ki jim ob poletnem množičnem obisku gostov še dodatno krati spanec.
Francozi svoje največje težave prelagajo z enih volitev na druge. Nedavne izredne volitve so razgalile dejstvo, da vladnih koalicij sploh niso vajeni sestavljati, trije največji bloki so med seboj tako rekoč izolirani. Vzroki in posledice francoskih volitev se zdaj vse bolj prenašajo tudi v Evropski parlament, kjer je skrajna desnica tudi že postala tretji največji blok. Z Mojco Širok bomo obiskali še veliko belgijsko pristanišče Antwerpen, ki slovi kot ena glavnih vstopnih točk za kokain v Evropi.
Dan po enem največjih ameriških praznikov, dnevu neodvisnosti, ki ga Američani praznujejo 4. julija, se v 18. vzporednik oglaša dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar in nam v kontekst postavil sedanje predvolilno ozračje, ko se predvsem na demokratski stranki preizprašujejo o svojem kandidatu. Časa pa zmanjkuje.
Slovenska predsednica se mudi v Kijevu, pred časom pa se je udeležila tudi mednarodne konference v Švici na temo vojne v Ukrajini. Tam je poudarila, da lahko samo Ukrajina določa, kakšen mirovni sporazum je zanjo sprejemljiv. Koliko je ta konferenca res spremenila oziroma vplivala na potek dogajanja na bojišču? Kaj za vojno v Ukrajini pomenijo obiski Vladimirja Putina v Severni Koreji in Vietnamu? Kakšne posledice bodo sledile novim korakom ukrajinskega in moldavskega približevanja Evropski uniji? In kaj ima sojenje ameriškemu novinarju Evanu Gershkovichu opraviti s Slovenijo? O vsem tem v 18. vzporedniku moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Natanko teden dni po začetku evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji v Berlin kličemo našo dopisnico Majo Derčar, ki v Munchnu v teh dneh ni spremljala le nogometne evforije, ampak tudi slovensko-nemški poslovno-investicijski kongres, ki se ga je udeležil tudi naš premier. Kaj si lahko od kongresa obeta tako naše kot nemško gospodarstvo, ki mu za prihodnje leto napovedujejo recesijo? Govorimo tudi o krizi zvezne vlade, ki ji podporo odreka predvsem vzhod Nemčije, in o letnem poročilu o grožnjah demokraciji v Nemčiji, v katerem so zaznali dramatično povečanje skrajnežev vseh vrst.
V Avstriji je na evropskih volitvah prvo mesto dosegla avstrijska svobodnjaška stranka, kako močen zasuk v desno to pomeni? Ampak avstrijsko volilno telo ne bo dolgo počivalo, saj jih kmalu čakajo zvezne parlamentarne volitve. Na teh bo verjetno kandidirala tudi Stranka Piva, ki si celo obeta vstop v parlament. Tudi o zaostreni varnostni politiki na Dunaju, kjer so se v zadnjih mesecih vrstili napadi z noži in drugo nasilje.
Ker so pred nami evropske volitve, se z našo bruseljsko dopisnico najprej odpravimo na Nizozemsko, kjer so se na volišča odpravili prvi. Preverimo še zadnje javnomnenjske ankete in opozorimo na vodilne kandidate političnih skupin, ki se bodo v nedeljo takoj po 23.00 skupaj znašli v evropski kadrovski kuhinji.
Z našim dopisnikom se sprehodimo po Balkanu in spomnimo na razloge za ponavljanje lokalnih volitev to nedeljo v Beogradu. Opozorimo tudi na stavko, ki poteka na javni radioteleviziji BHRT v Bosni in Hercegovini, kjer zaposleni ostajajo brez plač, ter preverimo potenciale slovensko-albanskega sodelovanja, ki z odprtjem novih prostorov slovenskega veleposlaništva v Tirani odpirajo nova poglavja.
Z našo hrvaško dopisnico med drugim tudi o odzivih ribičev na odločitev evropskega sodišča za človekove pravice, o sestavi sabora, ki je izglasoval zaupnico vladi, v kateri bo poleg HDZ še Domovinsko gibanje, o novi zvezdi hrvaške glasbe, ki ji v nekaj minutah uspe razprodati tri koncerte, pa tudi o trajektu Oliver, ki pluje pod imenom Oliverja Dragojevića.
V zadnjih tednih ameriške medije polnijo vesti o študentskih protestih v podporo Palestini, ki so zajeli več deset ameriških univerz. V volilnem letu, ki letos čaka ameriške državljane, bo, kot kaže, odziv na dogajanje v Gazi ena tistih tem, ki bo pri volivcih prevesila tehtnico. O odmevnosti izjave svetovalca za nacionalno varnost, v kateri je zanikal genocid v Gazi, ter o pomoči Ukrajini, sojenju nekdanjemu predsedniku Trumpu in priseljenski zakonodaji z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Kaj se skriva za nedavnim obiskom kitajskega predsednika v Franciji, koliko evropski poslanci zaslužijo poleg svoje redne službe, zakaj je Evropska komisija predlagala ustavitev postopka v skladu 7. členom proti Poljski? Tokrat gremo tja, kamor si želi veliko politikov v tem času – v Bruselj.
Z našo dopisnico iz Berlina o vohunih, s katerimi se zadnje čase precej ukvarjajo nemški preiskovalci, pa tudi o tem, koliko jim tam pomeni mednarodni praznik delavstva 1. maj. Dotaknemo se še komunikacijske strategije vlade Olafa Scholza, ki potencialne mlade volivce nagovarja kar prek družbenega omrežja TikTok. Ob mednarodnem dnevu svobode medijev spregovorimo tudi o odnosu do novinarjev v Nemčiji, na Poljskem in na Slovaškem.
Tako kot po celi Evropi se seveda politične stranke tudi v Italiji intenzivno pripravljajo na Evropske volitve in predstavljajo liste kandidatov. Na teh listah so tudi vidna imena, ki se brez iskrene želje potegujejo za stolček v Evropskem parlamentu. Zadnje tedne se zaostrujejo odnosi med italijansko desno vlado in mediji in na RAI so težnje vlade, da cenzurira vsebine, še najbolj očitne. Tudi o dogajanju v Benetkah in kam v Italijo se splača oditi v času praznikov z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Z našo azijsko dopisnico o največji slovenski gospodarski delegaciji na Kitajskem, ki poleg trgovinskih odnosov tam krepi tudi kulturno diplomacijo. Dotaknemo se še razgretih razmer na Bližnjem vzhodu in tehtamo možnosti širjenja konflikta na celotno regijo.
Neveljaven email naslov