Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčič Bernard in poročala spektakularnem prihodu na sodišče, Agrokorjevem lovišči in križevem potu pod vodo
Ta teden so na Hrvaško izročili Stjepana Prnjata. Izročitev je bila videti filmsko, saj je kombi z osumljencem pred reško sodišče pripeljal s sirenami, potem so iz drugega kombija skočili zamaskirani specialci, 48-letnega Prnjata pa je kar četverica pospremila v stavbo sodišča. Prnjata so prijeli v okviru mednarodne operacije Nana, ko so poleg šestih hrvaških državljanov prijeli še dva Nizozemca ter enega Španca.
“Vsi so osumljeni tihotapljenja mamil iz Južne Amerike v Evropo, in sicer naj bi kriminalno združbo policistii spremljali več kot leto dni, potem ko so reški cariniki odkrili, da ima nek tovor sumljive papirje. Isto podjetje iz Zagreba je namreč naročilo zabojnik z železnim odpadom za skoraj 30 tisoč dolarjev, banane za 21.500 dolarjev in zabojnik ananasa za skoraj 35 tisoč dolarjev. O tem so cariniki obvestili policijo, ki je potem prisluškovala možne vpletene, med njimi tudi starega znanca policije Stjepana Prnjata. Policija je med prisluškovanjem slišala tudi, da je to le prva večja pošiljka kokaina, sledile pa naj bi ji druge, še večje. No, zdaj očitno od tega ne bo nič.”
Agrokor
“Todorića zdaj nekaj mesecev nismo videli v javnosti, od kar se je 7. novembra lani sam pojavil na londonski policiji, potem ko je Hrvaška za njim razpisala evropski nalog za prijetje. Še isti dan so ga Angleži po zaslišanju izpustili na prostost, moral je plačati 100 tisoč funtov varščine, dobil je posebno zapestnico na gleženj in vsak teden se je moral trikrat javljati na londonski policiji. Danes se je začela sodna obarvnava, v kateri Westminstersko sodišče odloča, ali ga bodo britanske oblasti izročile na Hrvaško.”
Na Hrvaškem je namreč skupaj še s štirinajstimi nekdanjimi najbližjimi sodelavci predmet preiskave zaradi domnevnih finančnih malverzacij v Agrokorju.
“Na račun Agrokorja družina ni le nakupovala oblačila, temveč plačevala tudi luksuzne hotele na znamenitem smučišču v St. Moritzu. Sam Todorić sicer ni bil tako razsipen v butikih, je pa imel posebno lovišče v Moslavini, na več kot 25 tisoč hektarjev, ki je še vedno v lasti Agrokorja in ga zdaj izredna uprava daje v najem, za 640 tisoč evrov na leto lahko po mili volji streljaš na jelene, muflone, srne, divje svinje, in druge manjše živali.”
Križev pot pod vodo
Ta teden so v zalivu Jelinak blizu Trogirja potopili 8 metrov visok kip Jezusa, ki je težek kar 10 ton. Tam so namreč postavili križev pot pod morjem, kot posebno turistično atrakcijo, kjer bodo lahko potapljači pod morjem plavali po štirinajstih postajah križevega pota, na tej poti pa so postavili kar 52 kipov, ki so v povprečju človeške velikosti. Globina kipov je nekje od štiri pa do deset metrov pod morjem, tako da je podmorski križev pot dostopen tudi potapljaškim začetnikom. “Jezusa so, preden so ga spustili v morje s posebnimi baloni, pristojni tudi blagoslovili. Predstavlja pa njegovo nebovzetje. Vsi kipi so narejeni iz betona in naj ne bi škodovali ekologiji.”
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčič Bernard in poročala spektakularnem prihodu na sodišče, Agrokorjevem lovišči in križevem potu pod vodo
Ta teden so na Hrvaško izročili Stjepana Prnjata. Izročitev je bila videti filmsko, saj je kombi z osumljencem pred reško sodišče pripeljal s sirenami, potem so iz drugega kombija skočili zamaskirani specialci, 48-letnega Prnjata pa je kar četverica pospremila v stavbo sodišča. Prnjata so prijeli v okviru mednarodne operacije Nana, ko so poleg šestih hrvaških državljanov prijeli še dva Nizozemca ter enega Španca.
“Vsi so osumljeni tihotapljenja mamil iz Južne Amerike v Evropo, in sicer naj bi kriminalno združbo policistii spremljali več kot leto dni, potem ko so reški cariniki odkrili, da ima nek tovor sumljive papirje. Isto podjetje iz Zagreba je namreč naročilo zabojnik z železnim odpadom za skoraj 30 tisoč dolarjev, banane za 21.500 dolarjev in zabojnik ananasa za skoraj 35 tisoč dolarjev. O tem so cariniki obvestili policijo, ki je potem prisluškovala možne vpletene, med njimi tudi starega znanca policije Stjepana Prnjata. Policija je med prisluškovanjem slišala tudi, da je to le prva večja pošiljka kokaina, sledile pa naj bi ji druge, še večje. No, zdaj očitno od tega ne bo nič.”
Agrokor
“Todorića zdaj nekaj mesecev nismo videli v javnosti, od kar se je 7. novembra lani sam pojavil na londonski policiji, potem ko je Hrvaška za njim razpisala evropski nalog za prijetje. Še isti dan so ga Angleži po zaslišanju izpustili na prostost, moral je plačati 100 tisoč funtov varščine, dobil je posebno zapestnico na gleženj in vsak teden se je moral trikrat javljati na londonski policiji. Danes se je začela sodna obarvnava, v kateri Westminstersko sodišče odloča, ali ga bodo britanske oblasti izročile na Hrvaško.”
Na Hrvaškem je namreč skupaj še s štirinajstimi nekdanjimi najbližjimi sodelavci predmet preiskave zaradi domnevnih finančnih malverzacij v Agrokorju.
“Na račun Agrokorja družina ni le nakupovala oblačila, temveč plačevala tudi luksuzne hotele na znamenitem smučišču v St. Moritzu. Sam Todorić sicer ni bil tako razsipen v butikih, je pa imel posebno lovišče v Moslavini, na več kot 25 tisoč hektarjev, ki je še vedno v lasti Agrokorja in ga zdaj izredna uprava daje v najem, za 640 tisoč evrov na leto lahko po mili volji streljaš na jelene, muflone, srne, divje svinje, in druge manjše živali.”
Križev pot pod vodo
Ta teden so v zalivu Jelinak blizu Trogirja potopili 8 metrov visok kip Jezusa, ki je težek kar 10 ton. Tam so namreč postavili križev pot pod morjem, kot posebno turistično atrakcijo, kjer bodo lahko potapljači pod morjem plavali po štirinajstih postajah križevega pota, na tej poti pa so postavili kar 52 kipov, ki so v povprečju človeške velikosti. Globina kipov je nekje od štiri pa do deset metrov pod morjem, tako da je podmorski križev pot dostopen tudi potapljaškim začetnikom. “Jezusa so, preden so ga spustili v morje s posebnimi baloni, pristojni tudi blagoslovili. Predstavlja pa njegovo nebovzetje. Vsi kipi so narejeni iz betona in naj ne bi škodovali ekologiji.”
Na dan odprtja Olimpijskih iger je sogovornik naš kolega, športni reporter Uroš Volk. Pojasnjuje, če Francozi kljub poletju ob točilnih pultih še najdejo čas za »sestavljanje« vlade po nedavnih izrednih volitvah. In koliko je resnice v tem, da Parižani v času iger množično zapuščajo mesto – zaradi gneče in draginje. Slišite lahko tudi, kakšno je razpoloženje med turisti in navijači, ki se od vsepovsod zgrinjajo v to svetovno prestolnico, ki jo ljubkovalno imenujemo tudi Mesto ljubezni ali Mesto svetlobe.
Vročinski val je v Italiji še samega papeža pripravil do tega, da je raje v senci in počiva, le italijanska premierka Giorgia Meloni je nenehno zunanjepolitično aktivna, kot da bi pred dopustom ne želela ničesar zamuditi. Italijani so sicer pred »feragostom« bolj kot s politiko navdihnjeni s športom in kulturo, pa tudi s turizmom, ki jim ob poletnem množičnem obisku gostov še dodatno krati spanec.
Francozi svoje največje težave prelagajo z enih volitev na druge. Nedavne izredne volitve so razgalile dejstvo, da vladnih koalicij sploh niso vajeni sestavljati, trije največji bloki so med seboj tako rekoč izolirani. Vzroki in posledice francoskih volitev se zdaj vse bolj prenašajo tudi v Evropski parlament, kjer je skrajna desnica tudi že postala tretji največji blok. Z Mojco Širok bomo obiskali še veliko belgijsko pristanišče Antwerpen, ki slovi kot ena glavnih vstopnih točk za kokain v Evropi.
Dan po enem največjih ameriških praznikov, dnevu neodvisnosti, ki ga Američani praznujejo 4. julija, se v 18. vzporednik oglaša dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar in nam v kontekst postavil sedanje predvolilno ozračje, ko se predvsem na demokratski stranki preizprašujejo o svojem kandidatu. Časa pa zmanjkuje.
Slovenska predsednica se mudi v Kijevu, pred časom pa se je udeležila tudi mednarodne konference v Švici na temo vojne v Ukrajini. Tam je poudarila, da lahko samo Ukrajina določa, kakšen mirovni sporazum je zanjo sprejemljiv. Koliko je ta konferenca res spremenila oziroma vplivala na potek dogajanja na bojišču? Kaj za vojno v Ukrajini pomenijo obiski Vladimirja Putina v Severni Koreji in Vietnamu? Kakšne posledice bodo sledile novim korakom ukrajinskega in moldavskega približevanja Evropski uniji? In kaj ima sojenje ameriškemu novinarju Evanu Gershkovichu opraviti s Slovenijo? O vsem tem v 18. vzporedniku moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Natanko teden dni po začetku evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji v Berlin kličemo našo dopisnico Majo Derčar, ki v Munchnu v teh dneh ni spremljala le nogometne evforije, ampak tudi slovensko-nemški poslovno-investicijski kongres, ki se ga je udeležil tudi naš premier. Kaj si lahko od kongresa obeta tako naše kot nemško gospodarstvo, ki mu za prihodnje leto napovedujejo recesijo? Govorimo tudi o krizi zvezne vlade, ki ji podporo odreka predvsem vzhod Nemčije, in o letnem poročilu o grožnjah demokraciji v Nemčiji, v katerem so zaznali dramatično povečanje skrajnežev vseh vrst.
V Avstriji je na evropskih volitvah prvo mesto dosegla avstrijska svobodnjaška stranka, kako močen zasuk v desno to pomeni? Ampak avstrijsko volilno telo ne bo dolgo počivalo, saj jih kmalu čakajo zvezne parlamentarne volitve. Na teh bo verjetno kandidirala tudi Stranka Piva, ki si celo obeta vstop v parlament. Tudi o zaostreni varnostni politiki na Dunaju, kjer so se v zadnjih mesecih vrstili napadi z noži in drugo nasilje.
Ker so pred nami evropske volitve, se z našo bruseljsko dopisnico najprej odpravimo na Nizozemsko, kjer so se na volišča odpravili prvi. Preverimo še zadnje javnomnenjske ankete in opozorimo na vodilne kandidate političnih skupin, ki se bodo v nedeljo takoj po 23.00 skupaj znašli v evropski kadrovski kuhinji.
Z našim dopisnikom se sprehodimo po Balkanu in spomnimo na razloge za ponavljanje lokalnih volitev to nedeljo v Beogradu. Opozorimo tudi na stavko, ki poteka na javni radioteleviziji BHRT v Bosni in Hercegovini, kjer zaposleni ostajajo brez plač, ter preverimo potenciale slovensko-albanskega sodelovanja, ki z odprtjem novih prostorov slovenskega veleposlaništva v Tirani odpirajo nova poglavja.
Z našo hrvaško dopisnico med drugim tudi o odzivih ribičev na odločitev evropskega sodišča za človekove pravice, o sestavi sabora, ki je izglasoval zaupnico vladi, v kateri bo poleg HDZ še Domovinsko gibanje, o novi zvezdi hrvaške glasbe, ki ji v nekaj minutah uspe razprodati tri koncerte, pa tudi o trajektu Oliver, ki pluje pod imenom Oliverja Dragojevića.
V zadnjih tednih ameriške medije polnijo vesti o študentskih protestih v podporo Palestini, ki so zajeli več deset ameriških univerz. V volilnem letu, ki letos čaka ameriške državljane, bo, kot kaže, odziv na dogajanje v Gazi ena tistih tem, ki bo pri volivcih prevesila tehtnico. O odmevnosti izjave svetovalca za nacionalno varnost, v kateri je zanikal genocid v Gazi, ter o pomoči Ukrajini, sojenju nekdanjemu predsedniku Trumpu in priseljenski zakonodaji z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Kaj se skriva za nedavnim obiskom kitajskega predsednika v Franciji, koliko evropski poslanci zaslužijo poleg svoje redne službe, zakaj je Evropska komisija predlagala ustavitev postopka v skladu 7. členom proti Poljski? Tokrat gremo tja, kamor si želi veliko politikov v tem času – v Bruselj.
Z našo dopisnico iz Berlina o vohunih, s katerimi se zadnje čase precej ukvarjajo nemški preiskovalci, pa tudi o tem, koliko jim tam pomeni mednarodni praznik delavstva 1. maj. Dotaknemo se še komunikacijske strategije vlade Olafa Scholza, ki potencialne mlade volivce nagovarja kar prek družbenega omrežja TikTok. Ob mednarodnem dnevu svobode medijev spregovorimo tudi o odnosu do novinarjev v Nemčiji, na Poljskem in na Slovaškem.
Tako kot po celi Evropi se seveda politične stranke tudi v Italiji intenzivno pripravljajo na Evropske volitve in predstavljajo liste kandidatov. Na teh listah so tudi vidna imena, ki se brez iskrene želje potegujejo za stolček v Evropskem parlamentu. Zadnje tedne se zaostrujejo odnosi med italijansko desno vlado in mediji in na RAI so težnje vlade, da cenzurira vsebine, še najbolj očitne. Tudi o dogajanju v Benetkah in kam v Italijo se splača oditi v času praznikov z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Z našo azijsko dopisnico o največji slovenski gospodarski delegaciji na Kitajskem, ki poleg trgovinskih odnosov tam krepi tudi kulturno diplomacijo. Dotaknemo se še razgretih razmer na Bližnjem vzhodu in tehtamo možnosti širjenja konflikta na celotno regijo.
Še štirje dnevi so do konca predvolilne kampanje za parlamentarne volitve, ki bodo v sredo, 17. aprila, ko bo tudi dela prost dan. Kampanja se je začela burno, z Milanovićevo napovedjo kandidature, ustavno sodišče mu je sodelovanje odsvetovalo, pa vendarle s svojimi nastopi še vedno "posredno" sodeluje v kampanji.
Z našo bruseljsko dopisnico o tem, kako resno se v Bruslju ukvarjajo s pozivom k odstopu podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove, kako resne so domnevne kršitve njene šefinje v primeru Pfizergate ter kako daleč je preiskava o domnevnem ruskem vplivanju na evropske poslance.
Teden dni po drugem najhujšem terorističnem napadu v zgodovini Rusije se z našo moskovsko dopisnico posvetimo tudi vnovičnemu ruskemu napadu na glavno mesto Ukrajine v zadnjih tednih, poteku petletne pogodba o tranzitu ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje v Evropo in LGBT gibanju, ki so ga v Rusiji uvrstili na seznam skrajnih in terorističnih organizacij.
O pripravah naše severne sosede na evropske volitve, o svežnju pomoči za gradbeno panogo, ki je zaradi ohlajanja gospodarstva v vse večjih težavah in sredi stavkovnega vala, pa tudi o pripravah na tradicionalne velikonočne sejme s praznično kulinarično ponudbo. Oglaša se naša avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.
Novembrske volitve, v katerih se bosta kljub starosti in prtljagi dosedanjih karier in zasebnih življenj kot kaže znova pomerila demokratski kandidat Biden in Trump na republikanski strani, so ena pomembnejših tem ameriškega vsakdana. Kako je mogoče, da celotna ameriška politika za najvišjo funkcijo nima mlajših in s preteklostjo manj obremenjenih kandidatov in da zasebni škandali in sodni procesi bolj ne škodujejo Trumpovemu ugledu, kakšne so glavne predvolilne teme in zakaj meni, da je vsemu navkljub Joe Biden vendarle morda eden najboljših predsednikov vseh časov.
Neveljaven email naslov